Rdeče.....

ki te ljubim, rdeče....
Še pred nekaj leti mi je bila rdeča barva čist "out", mimo... nekaj nesprejemljivega... toliko, da že ne nemogočega... Pa k sreči se spreminjamo in tudi okus glede ljubih in manj ljubih barv se spreminja... Danes mi pomeni rdeča barva nekaj zrelega, sočnega, polnega življenja. In res, z leti ne delim več barv na lepe in grde ampak še samo na priljubljene in zelo priljubljene ;)

Zakaj ravno rdeča? Ker si je prijateljica zaželela, da zanjo obdelam in predelam dolgočasne plastične lončke za rože. Ker mi je vsako tako delo izziv, ga vedno sprejmem odprtih rok, potem pa čakam, čakam, čakam... in čakam na pravi trenutek, da me prime. Želela je imeti lončke v rdeči barvi, ne preveč vpadljive in kričeče...


Najprej sem lončke prebarvala z belo (prvotno so bili beli s črnimi pikicami), nato pa še z rdečo akrilno barvo. Da sem "razbila" enoličnost, sem z gobico nanesla zlat akrilni metalik lak. Ko se je vse skupaj posušilo, sem v velikosti motiva (makov cvet) nanesla strukturno maso. Po nekajdnevnem sušenju strukturne mase, sem z mekol lepilom nalepila makov cvet, izrezan iz papirnate serviete. Ko se je motiv dobro posušil, sem ga še obrobila z zlato in rdečo barvo ter nato vse dobro prelakirala z prozornim lakom na vodni osnovi.
Čeprav so lončki bolj dekorativne narave, upam, da bodo dolgo krasili okensko polico v hiši prijateljice.

Sem pa šele ob koncu ugotovila, da bi bilo dobro, da bi celoten lonček premazala s strukturno maso, šele nato pa bi barvala podlago. Tako bi se izognila težavam ob barvanju povsem gladke površine.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Sladko

Odločitve

Abrahamki