ponedeljek, 28. september 2009

Končno je prišla kuverta

... prek luže ... iz crop stop-a. Spellbinders Fleur de Lis. Ravno v pravem času, saj imam naročilo, da izdelam čestitko, namenjeno frišni diplomantki.

Najprej sem izdelala eno v quilling tehniki.

Ker pa sem danes dobila nove šablonce, sem naredila še eno.
Pa se naj naročnica sama odloči, katero bo vzela :)

sreda, 16. september 2009

Bombonček je že pri prejemnici

Kot sem obljubila, pokažem še vsebino bombončka, ki ga je dobila izžrebanka.
Bombonček je bil sestavljen iz:
1. 2 x 5 listov za ozadja
2. 5 x dekorativni papir v rjavi barvi
3. 7 x dekorativni papir v črbno-beli barvi
4. 4 x dekorativni papir "vintage"
5. 5 x dekorativni papir "preprosto elegantno"
6. 3 x 3 papirnate servete črno-belo
7. 5 x paspartu voščilnice s kuverto
8. PVC vrečke za hrambo voščilnic
9. 10 x odtisi štampiljk
10. 2 x štampiljke
11. 3 x čipka papirnati trak
12. dekorativne rožice
13. dekorativne rožice - sončnice
14. aplikacije metulji
15. razcepke
16. razcepke z metulji
17. razcepke rožice
18. razcepke snežinke
19. dekorativna vrvica (zlato-redeča)
20. ploščice iz školjk
21. 2 x bleščice
22. papirnate vijugice in zankice
23. škarje z vzorčkom cik-cak
24. izsekančki rožice
25. izsekančki rožice - velike
26. 1 x bleščice v lepilu
27. aplikacije medvedki
28. rožice iz flisa v traku
29. rožice v traku - rjave
30. papir "vintage"
31. rožice v traku - modre
32. 10 x zankice za GSM obesek
33. 4 x dekorativni trak
34. 4 x dekorativni trak - vrvica
35. pentljice
36. okrasni gumbki
37. penasti jelenčki

Takole.... upam, da bo izžrebanka imela veliko veselja z bombončkom :)

Lp, Marička

ponedeljek, 14. september 2009

Sem morala sprobati

pizza muffine, ki jih je Sonja pekla za zajtrk svoji dečvi.
Že slikica na njenem blogu je povzročila, da se je začel moj želodec oglašati:"Jaz bi tuuuudi, jaz bi tuuudi!" Ko sem potem sledila linku do recepta, se je lakota še samo večala in večala :-p. Nadeva sicer nisem tehtala, ampak ga je bilo po videzu malo več kot testa... Na vrh vsakega sem dodala še olivo, saj sva oba s Sandijem prava olivoljubca. In ker sva tudi ljubitelja pikantne hrane, sem po vrhu dodala tudi malo čilija.
Po slabi uri sem bila že bližje temu, da potešim lakoto.
Ker morajo biti muffini v pečici 25 minut, sem za lažje čakanje prijela v roke likalnik in zlikala nekaj cunjic.
Pa sem le dočakala, da je zazvonila ura...
Tako pa zgledajo na krožniku (sedaj jih ni več toliko :-p)
Res je, da še topli muffini nočejo iz papirnatih skodelic, ampak mene to ni motilo... Ko bo prišel moj dragi danes iz službe, bojo pa itak že hladni in "slačenje" tudi ne bo več problem!
En del kosila je gotov. Samo še bučke prepražim in je kosilo pripravljeno.

Pa dober tek! :)

nedelja, 13. september 2009

Pozabljena čestitka

Se vam je že zgodilo kdaj, da ste nekomu nekaj obljubili, potem pa na to čisto pozabili?
Meni se je ... Sem včeraj popoldan imela neodgovorjeni klic na telefonu. Ker smo bili na humoristični prireditvi "kulčevka 2009" in je bilo kar glasno, seveda telefona nisem slišala.
Ko sem poklicala mamo, me je kar oblilo, ko me je vprašala, če sem ji naredila čestitko za danes ... "Groza ... pozabila...", so bile moje besede.
Seveda sem se takoj zvečer lotila dela. Včeraj mi je uspelo sestaviti vrtnice, za ostalo pa sem morala danes zjutraj prej iz postelje.
Hvala bogu se je časovno izšlo in je sedaj čestitka že pri novi lastnici :)
Čestitka je velika okoli 19 x 22 cm. Na notranji strani sem dodala kuverto za denar ter pripisala verz z voščilom.
Pa še detajli:

sobota, 12. september 2009

Tam, kjer rož'ce cveto


Čeprav se je zunaj že kar ohladilo, rožice še vedno cvetijo; vsaj na čestitki, ki sem jo delala za 25 let zakona.

Še nekaj detajlov:

četrtek, 10. september 2009

Ribniška koča - Lovrenška jezera - Rogla in nazaj

v enem dnevu. In to peš! Ne po cesti, ampak po gozdni poti ... Gre? Seveda gre :) Pa še lepo je. Svetujem vam le, da se od doma odpravite dovolj zgodaj!

V ponedeljek sva se odpravila na ta podvig. Meni to sicer ni ničkaj prida dišalo, ampak sem se kjub temu odločila, da grem. Da izpolnim željo mojemu dragemu. Sicer je bila ta pot v planu že najmanj dve leti, pa je vedno prišlo nekaj vmes (hvala bogu :-p). Verjemite, da sem po tihem prosila za dež ....
Sicer sva šla na pot dokaj pozno, z Ribniške koče sva šla šele okoli pol enajstih.

Najprej naju je pot vodila po travniku. Ko sva prišla do spomenika na vrhu hriba, sva zavila proti Rogli. Po kakšnih 100 metrih travnika, se travnik pomeša z gozdom ...
Na začetku poti mi je še bilo zanimivo oprezati za borovnicami, ki so jih strastni nabiralci teh sladkih sadežev ali spregledali ali "pustili za seme".

Pa tudi vsako drevje, ki ni bilo samo zeleno, se mi je zdelo vredno poslikati :)
Pot naju je vodila navzdol in samo navzdol ... Šele po kakšni dobri uri hoje, sva začela s hojo po gozdu navzgor. Na poti sva videla veliko izvirov. Nekaj jih je bila verjetno posledica deževja izpred nekaj dni, nekateri pa so stalni; kot tudi voda ljubezni. Vam povem, da je bila prava osvežitev!

Po približno dveh urah hoje sva prišla do travnika. Čudovit pogled. Velik travnik, sredi katerega se vije shojena pot pohodnikov, ob straneh pa je obdan s pohorskimi gozdovi.

In ta travnik je tudi rastišče srčne moči: ko bom drugo leto zbirala zelišča za domači zeliščni liker, vem kam iti po to zel. (Tako sem vsaj mislila na začetku)
Kot mali otrok sem se razveselila teh kažipotov, saj sem vedela, da je do Rogle še največ dve uri hoje. Moram priznati, da me je hoja do Lovreških jezer pošteno zdelala; navsezadnje je moja kondicija enaka ali manjša od nič, pa še nepotrebnih odvečnih 30 kg vlečem na sebi (ja, spet je padla odločitev, da je zadnji čas, da shujšam!)Kljub temu, da sva bila že pozna, sva se odločila, da si ogledava ta jezera; če drugega ne, da si vsaj malo spočijeva noge.
Pogled na lovrenško barje in večje jezerce:
Po kratkem počitku sva nadaljevala pot proti Rogli. Na začetku je bila pot prav prijetna, skoraj nenormalno ravna in toliko da ne tlakovana. Skoraj nadstandard. In ob tej poti raste zanimivo drevo; me je takoj spomnilo na bogino Šivo. Lepa cesta se je kmalu spremenila v navadno gozdno potko ... Noge so me vedno bolj bolele in vedno pogosteje sem iskala kraj za počitek. Kakšne pol ure pred Roglo sva prišla na še en travnik - s klopco! Jeeeeee! Ko sem se vsedla, sem se takoj sezula in si malo zmasirala podplate. Ko sem gledala levo in desno po gorah, me je oblilo ... v daljavi sem videla spomenik, kjer sva začela z najino potjo ... tako daleč je, midva pa še sploh na Rogli nisva. In še vse to gorovje naju čaka, da ga prehodiva, preden bova spet pri avtomobilu. Verjemite, da mi je bilo žal, da sem sploh šla na pot.Izgubila sem voljo, ni mi bilo več do smeha, ... Komaj sem čakala, da prideva na Roglo in se obrneva domu naproti.

Pričakovala sem, da bom ob prihodu na Roglo čutila kakšno posebno olajšanje in zadovoljstvo, pa tega od utrujenosti ni bilo. Po popiti pijači, sem komaj čakala, da se vrnema domov. Pot proti domu naju je vodila najprej do Doma na Pesku, nato pa spet preko Lovrenških jezer do Ribniške koče. Za fotografiranje sem bila že preveč utrujena, pa tudi mudilo se nama je, saj sva imela v planu, da prideva do avtomobila vsaj do mraka, če ne še po svetlem. Naredila sem le še eno fotko na travniku, ki sem ga prej opisovala - mi je bilo prav lepo, kako trave lovijo še zadnje sončne žarke tega dne...
Ko sva prišla v gozd, se je pa začelo pravo mučenje; postajalo je vedno bolj mračno, temno.... Ko sva prišla do zadnjega vzpona po gozdu, ni bilo nikjer več ne duha ne sluha o dnevu. Še dobro, da naju je spremljala luna, ki je bila še dovolj močna, da nama je vsaj malo osvetljevala pot. Zadnjih 500 metrov sem skoraj obupala. Bila sem prepričana, da sva se izgubila; mešali so se travniki in gozd in močvirnata tla in ni in ni bilo konca ... Imela sem občutek, da hodiva v krogu. O spomeniku, ki je bil najin cilj, pa ni bilo ne duha ne sluha .... Ko sem bila že povsem na koncu z močmi in me je že skoraj začela grabiti panika, mi moj dragi pove, da nama je uspelo. Prišla sva do spomenika. Si lahko predstavljate olajšanje? Pihal je mrzel veter, vendar sva se vsedla na klop in sedela nekaj minut ... Čeprav naju je čakalo še nekaj sto metrov hoje po bregu navzdol, se mi je od srca odvalil ogromen kamen; kaj kamen ... skala! Ko sem se preobula in sem sedla v avto, sem se zaklela, da po tej poti ne grem nikoli več! Sploh nekaj časa ne bom šla na pohod! V tistem me pokliče sestra in pove, da ima nečak v petek športni dan - pohod in če naju lahko prosi, da bi ga spremljala .... Seveda sem obljubila. Tako, da jutri spet obujem planinske čevlje in grem malo razgibat mišice - še dobro, da danes noge ne bolijo več tako hudo...

Čas je za sladko II. del

Najprej naj se zahvalim za vse vaše čestitke in lepe želje! Res ste zlate!

Sedaj pa k žrebanju; vseh komenratjev je bilo 46. Enega je izbrisala avtorica, eden je bil podvojen in izločila sem tudi svojega (kaj veš, mogoče bi sreča bila prav meni naklonjena :-P). Tudi komentar Mirjane sem upoštevala, čeprav je prišel dan prepozno tako, da je bilo na koncu v igri 43 komentarjev :). Z žrebanjem sem si pomagala na spletni strani random.org. In srečna prejemnica paketka presenečenja je:

Asyyka pravi ...

Vse najboljše. Tudi sama v teh dneh praznujem pa se potegujem za bonbonček, mogoče pa dobim lepo darilo za rojstni dan:D

Torek, 1 september 2009 9:48


Čestitam!


Draga Asyyka, prosim, če mi sporočiš tvoj naslov. V teku naslednjega tedna ti pošljem bombonček. Sliko bombončka pa bom objavila, ko bo paketek pri prejemnici - tako bo res paket presenečenja! Seveda ti želim vse najboljše in najlepše in pa tudi veselo ustvarjanje!


Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste mi namenile lepe želje. In seveda, več sreče prihodnjič :)



sreda, 09. september 2009

Simfonija v modrem

Pravzaprav v turkizno modrem.
Po naročilu sem izdelala dva kompleta iz fimo mase in čestitko ob poroki. Na željo naročnice sem uporabila kombinacijo bele in turkizno modre barve. Kompleta sta si podobna, vendar nista povsem enaka; navsezadnje potem to ne bi bil več unikatni nakit ;)
Pa še nekaj o čestitki; tudi tukaj sem uporabila barve, ki so bile izbrane za poroko. Tehnika - papirni filigran oz. quilling.
Pa še malo bolj od blizu:Danes sem čisto kratka; se jutri spet beremo :D

Imejte se lepo in prijetno izkoristite te sončne dneve. Kako sem jih jaz oz. kako jih še bom, vam napišem v naslednjih dneh.
Related Posts with Thumbnails