M a r i č k a

Zamujam z objavo. Spet. Krivo je moje slabo počutje. Diagnoza: telesna izčrpanost in visok krvni tlak. Delam na tem, da bo vse bolje, vendar.... so dnevi, ko mi je povsem dobro in spet dnevi, ko sem čisto brez volje in zelo nervozna... Ampak danes sem se odločila, da končno objavim fotke čestitke, ki sem jo naredila moji pupi za njen 18. rojstni dan. Tako je.... moje dete je stopilo prek praga otroštva v svet odraslih. Seveda njej največ pomeni to, da bo sedaj lahko naredila vozniški izpit in bo bolj mobilna. Verjamem, da bodo ostale pravice in dolžnosti prišle naknadno... Ja, moja pupa. Se še dobro spominjam, ko je privekala na svet skoraj 14 dni bolj pozno, kot so zdravniki predvidevali. In kako je na božični večer naredila prve samostojne korake, šla prvič v vrtec in nato v šolo.... Kako si je v prvem razredu sama napisala opravičilo, ker se ji ni ljubilo telovaditi.... Kako sva kupovali obleko za valeto, tuhtali, v katero šolo se bo vpisala, šle na vpis... letos pa končuje tretji l...

Se mi zdi, da včasih ni ne konca ne kraja z obveznostmi in delom. V službi itak gužva, doma pa tudi. Moj dragi je že sedem tednov v bolniški zaradi zloma gležnja. Na začetku sem ga vozila na Ptuj vsak drugi teden, zdaj sva pa spodaj kar vsak vikend - ima ob ponedeljkih preglede in greva raje kar v nedeljo dol, da se v ponedeljek ne gužvava po cesti :). Še dobro, da imava kje prespati, za kar se Sandijevi družini iz srca zahvaljujem. Upam, da se bom lahko kdaj oddolžila za te usluge. Tako sva sedaj vsako nedeljo in vsak ponedeljek abonirana s polnim penzionom :)))) No, ja... pa v teh tednih sem že kar nabrala kilometrine za volanom. Sem se morala sprijazniti s tem, da sedaj nisem kopilot ampak glavni pilot :). Ker me del vikenda ni doma, vsa opravila nekako stlačim v popoldanske (ali bolje rečeno v večerne) ure med tednom in seveda v sobotni dan. Se mi zdi, da ne počnem več drugega kot kuhanje, pomivanje, kuhanje, pomivanje... za presekat je kakšen stroj perila za obesit in potem cunji...