M a r i č k a

Nekje sem prebrala, da bo zame (astrološko znamenje devica) leto 2019 leto pomembnih odločitev. Ker horoskop  berem res zelo redko, sem to zadevo z odločitvami vzela bolj teko-tako. Nenazadnje mi je horoskop že obljubljal od velikih dobitkov, do velikih prepirov, pa do vsega tega še ni (hvala bogu) prišlo. Ampak, letos.... letos bo pa menda drugače- že začelo se je tako. V prvih treh mesecih sem se odločila, da menjam službo. Ta me namreč ne veseli, me utruja, čutim, da nisem 100 % predana. In to ni pošteno- ne do podjetja, ne do mene. Zato  sem odprta za povpraševanje in ponudbo :D. Kot strela z jasnega je prišla ideja s poroko. Čeprav sva z mojim dragim skupaj 13 let, sva pač letos "zignila po poroke". In ni mi žal. Bilo je malo slavje, le v krogu čisto bližnjih In zdaj čakam, kaj bo naslednje.... Verjetno bo spet vsekalo sredi jasnega neba :D. Saj vseeno, sem pripravljena- že od dneva, ko sem prebrala horoskop :D :D :D XO XO

Za mamo. Ker je posebna, ker je edinstvena. Ker jo imam rada. Ker mi stoji ob strani. Ker se z mano smeje. Ker me včasih "hudo" pogleda. Ker me še vedno skrega, če naredim kaj narobe. Ker je včasih prava tečka  s svojimi nasveti (ki jih potem s pridom pokoristim). In, ja, še enkrat, ker jo imam rada. Organska verižica, kot sem se jo naučila narediti pri mojstrici polimerne gline,  Klavdiji. Škatlica, v katero sem verižico shranila, je narejena posebej za našo slavljenko. In, ker je škatlica izziv na  Craft-alnici , jo seveda tudi tam pokažem.

Jp, točno tri mesece je od zadnje objave. Ker me že vsi po vrsti karajo, da ne napišem nič novega, da so na blogu samo stare objave... in ker je nedelja zvečer in ker naše dete po kopanju že spi, ker je moj dragi šel po večerjo - kebap/b (nikoli ne vem, kako je prav - z b-jem ali s p-jem) in ker imam itak že miljavžent slik (brez skrbi - ne bom objavila vseh), sem se odločila, da malo osvežim informacije o dogajanju pri nas doma :) Naš Alex pridno raste; čez nekaj dni bo dopolnil 5 mesecev. Velik je že okoli 70 cm (prej kakšen cm več) in težak okoli 8 kg. Sicer se imamo res lepo. Zaenkrat smo zdravi - upam, da tako ostane tudi v naprej. Ker sem ustvarjanje s papirjem malo potisnila v kot, se sedaj izživljam nad tortami :) . Še dobro, da imam toliko ljudi okoli sebe, ki so veseli torte za takšno ali drugačno priložnost... in sami sladkosnedi so ;) Sedaj pa malo slikic :) Nejc in Alex kot božička :) Joj, kako rad se carkljam pri sestrici No, a že bo kaj... ČAAAAKAAAAM!...

Včasih se res sprašujem, od od jemljem moč. Imam občutek, da ne ustvarim nič, ko pa dam  digitalca na "praznenje", se pa kar potolažim. Tako je bilo tudi prejšnji teden; pravzaprav danes, ko sem se spomnila, da imam še neke slike, ki jih nisem potegnila s fotkiča.... Najprej sva bila na praznovanju RD pri Davorinu - srčnemu izvoljencu moje v.d. nečakinje Evelin. Ker je strastni ljubitelj in lastnik honde, je le-to dobil tudi na torti. Torta je bila klasična; sadna z jogurtovo kremo, oblečena v munchmellow fondant, Tudi avtomobilček je bil za pojest - sestavljen iz biskvita in v oblekci iz fondanta. Aja, okrogla pa je bila napolnjena z vanilijevo in čokoladno kremo. Bila je njami.... za vse prste obliznit... tako so vsaj rekli :) Tako smo praznovali v sredo.... Potem smo spet praznovali in sicer v soboto, ko smo bili povabljeni v Voličino na praznovanje abrahama. Z njim se je namreč srečala Sandijeva sestrična. Ker je še ne poznam dobro in (zaenkrat) nimamo nekih pogosti...

Polna pričakovanja letošnjih velikonočnih praznikov na žalost ugotavljam, da so.... spet mimo. Sicer sem planirala, da bom imela letos malo podaljšane - združene s prvomajskimi, vendar služba ne dopušča. Kaj hočem, jutri bo treba spet v službo. Sem pa kljub temu te dni preživela čudovito; v soboto priprave na žegen in potem seveda obisk cerkve na Muti. Po žegnu prijetno druženje z mamo in sestro. V nedeljo, na sam praznik, kosilo pri mami. Po kosilu naju je na hitro obiskala še hčerka in nama prinesla čudovito košaro z jajčko. Pridna pupa :).  Potem smo se z našimi sosedi podali na Župank ( hrib nad Radljami, 30 minut hoje na eno stran). Je res pasal sprehod.... Danes pa sva se z mojim dragim podala na malo daljši sprehod; sva avto parkirala pri Ribniški koči in se podala prek hriba do Grmovškovega doma pod Kopami. Ker sem sama s kondicijo na nuli, sva šla zelo počasi. Po približno treh urah sva se vrnila do avtomobila. Kako že pravijo.... kratko in sladko... pa še res je bilo (...

Žabe se zbirajo rega kwak-kwak... pesmice pojejo rega kwak-kwak... He he he... ja, žabe imajo zabavo. In to v novi sobi nečaka Timoteja. V soboto sva bila z mojim dragim povabljena na "otvoritev" Timijeve sobe. In ker na takšno slovestnost ne moreš praznih rok, sem posebej zanj izdelala magnetno tablo z žabicami. Če prav bo Timi letos dopolnil 12 let, je izjavil, da so žabe zelo kulske :))))) Tabla je velika približno 50 x 50 cm in v jezeru se zabava 5 žab. Jim skoraj zavidam poležavanje na soncu in namakanje v prijetno topli vodi.... Upam, da bo tudi zaradi table zdaj nečak manj pozabljiv :) Pozdravček in imejte se radi :)!

Danes me je moja pupa prosila, da ji pomagam pri izvedbi projekta, ki ga pripravlja pri slovenščini. Za nalogo mora odigrati 7 minutno igrico Miroslava Slane-Miros  Domišljavca in gasilci. Za samo igrico potrebuje dve lutki; Važičko in Važiča. Ko sva se odločali, kakšne lutke izdelati, sem sicer sama bolj navijala za lutke na kuhalnici, vendar ideja pupi ni bila najbolj všeč. Potem sem naletela na spletno stran z načrtom za naprstne lutke. Iz omare sem potegnila kos starega pletiva in sva se lotili izdelave vsaka svoje lutke. Ines je delala Važičko, jaz pa sem se ubadala z gospodičem Važičem. Rezultat najinega skupnega dela: Jutri nadaljujeva s postavitvijo enostavne scene, ki bo verjetno kar prirejena škatla :) Lutkarski pozdravček!

nam pogosto zmanjka minut, da bi nekaj dokončali... Vsaj pri meni je tako; sem že velikokrat povedala, da izdelek še naredim, pa tudi poslikam ga, ampak objava... jah, kaj je že to???? Sem dobila zadnje dneve nagradico "veter v hrbet" in sicer od Dunje in od DODO za kar sem jima izredno hvaležna! Seveda moram sedaj nekaj narediti, namreč poslati nagradico naprej, ampak.... saj vem, da to ni lepo, ampak danes mi se res ni... Obljubim, da bom še ta teden in takrat se bom tudi bolj razpisala o njej. Kot sem že rekla, delam.... zadnje dni so nastali zelo raznoliki izdelki; Najprej čestitka za frišno upokojenko. Ker je gospa delala v bolnišnici, sem ježku dodala medicinsko kapo, na travo pa sem narisala epruvetke, pipete in injekcije.  Potem sem delala darilo za abrahamovca; Čestitka v škatli in cerkvica iz das mase za na steklenico.  Še notranjost škatlice s čestitko: Pa še malo pletenja S pletilkami sem se srečala že v zgodnjih najstniških letih. Spominjam...

Vse to se je zgodilo v času od zadnje objave. Za nekoga veselo praznovanje rojstnega dne, spet za druge obhajanje obletnice zakona, pa rojstvo mojega soseda Bora in seveda je nastopil tudi veseli in poln pričakovanja adventni čas... Saj delam... veliko časa namenim izdelavi božično-novoletnim voščilnicam, vmes najdem čas tudi za izdelavo priložnostnih čestitk, voščilnic in daril. Prav prijeten čas pa je bil pred pričetkom adventnega časa, ko je  moja pupa izdelovala adventne venčke. So imeli v šoli projekt: narediti dva venčka za oceno... no, naredila jih je menda pet in dobila dve odlični oceni. Naj povem, da je tudi sama naredila osnove venca... Čeprav je to delala prvič, ji je čudovito uspelo! Žal imam poslikanega samo enega. Tega pa sva naredili s skupnimi močmi. Že oktobra je praznovala Barbi, moja soseda. Kako je lepo, ko v življenju srečuješ tiste "prave" ljudi, ki postanejo tudi prijatelji in ne ostajajo samo znanci... Barbi, hvala za vse čveke, kaf...