četrtek, 23. julij 2009

Teglc rož in nagradici

Suzy mi je včeraj podarila dve nagradici prijateljstva, katerih sem bila seveda zelo vesela.
In ker prijateljev ni nikoli dovolj, z veseljem pošiljam nagradici naprej; tudi blogerkam, ki so nagrado že prejele - pa saj sploh ni važno, s katere strani pride prijateljstvo, ne ?!

Anja (da jo spet malo podrezam k pisanju bloga :)
Marna
Mojcej
Alenka
Sonja
Jana
Kokica
Barbi
Marika
Bojamoja
DIDI
DODO
in seveda pošiljam nagradici tudi nazaj k Suzy in tudi ostalim, ki jih nisem omenila. Navsezadnje, krog prijateljev ni nikoli prevelik! :)

Pa še nekaj o teglcu rož. Že v prejšnji objavi sem se pohvalila, da sem dobila bombonček od Kokice. Ker sem kot mali otrok, sem morala nekaj sladkorčkov takoj uporabiti:


Pa še slikica s čestiko oz. željami:

Čestitko sem že oddala in prejemnica je je bila vesela - mogoče tudi zato, ker te rož'ce ne potrebujejo prav nobene nege :)

Uporabljeno:
barvni karton za osnovo, dizajnerski papir, rožice iz filca in papirja, razcepke, svilen trakec, tapete, čipkast papirnat trak, lepilo.

sreda, 22. julij 2009

Šivanje, kvačkanje in polaganje tapet pa še bombonček

Včasih pride dan, ko mi je vse napoti...še sama sebe se takrat najraje izogibam :(. In eden takšnih dnevov je bil danes; slaba volja v službi, ko mi ni šlo nič od rok, rahel spor s hčerko, ki me zadnje čase lahko spravi v slabo voljo prav vsako minuto, vročina zunaj, ki niti dihati ne pusti....
Ko sem prišla domov, me je v nabiralniku čakalo kup reklam, ki jih moram nesti (seveda poleg nakupa v dveh vrečkah) po 45 stopnicah v zadnje nadstropje bloka, kjer se nahaja naše malo gnezdece. Si predstavljate, kako je hoditi po stopnicah v bloku, ki ima del steklene strehe in sonce na vso moč pripeka????
Ko sem končno prisopihala na vrh, sem zagledala veliko rumeno kuverto, kako se nemočna naslanja na vrata našega stanovanja. Nič mi ni bilo več vroče, pa tudi noge so dobile lahkotnejši korak, saj sem vedela, kaj je prišlo; bombooooončeeeek :)))))))))))
Slaba volja je izginila, kot da bi jo posesal vakuum :) Kokica, en velik objem v zahvalo!
Sliko sem si sposodila kar pri Kokici ;)
Zdaj pa še o ostalem...
Se vam kdaj zgodi, da se lotite nekega projekta, potem pa na pol dokončanega pustite nekje v škatli, da čaka na vaše usmiljenje, da ga spet primete v roke? No pri meni se to zadnje čase dogaja kar pogosto.
Da začnem z najbolj starim grehom (danes govorim samo o projektih, ki sem jih uspela dokončati-ostalim namenim besedico ali dve kdaj drugič) - kvačkana verižica. Začela sem jo kvačkati lani.... ja res je; natančneje okoli 10. julija 2008. Namenila sem jo hčerki. Ker nakita ne nosi pogosto, se ji tudi ni mudilo, da jo dobi.... in zato je, narejena na 3/4, čakala na polici... Dokončala sem jo prejšnji teden, včeraj pa sem ji jo tudi izročila. Je povsem preprosta kačica, kvačkana s tremi perlami v krogu, dolga približno 1 meter, brez zaključkov... se samo zaveže.


Naslednja zadevica so copatki in klobuček za nečaka. Sešito je bilo kar hitro, je pa žal vedno ostalo doma, ko smo šli na obisk in tako sem tudi to darilce predala šele pred nekaj dnevi. Ni nevemkaj, je pa toliko, da me je spet prijelo, da bi malo šivala....




Naj spregovorim še o polaganju tapet; sicer tu ne gre za nedokončan projekt, ampak bolj za odlašanje začetka izdelave. Pa še dobro, da sem zavlačevala, saj sem v soboto v taščini garaži odkrila pravi zaklad; škatlo shranjenih tapet izpred ne vem 15 mogoče 20 let... Si predstavljate, kako so mi zasijale oči, ko sem zagledala te rolce????
Da nadaljujem... ne gre za polaganje tapet na stene, pač pa za izdelavo voščilnice, za katero sem vedela že mesec dni, da jo moram imeti končano do danes.... včeraj mi je le uspelo.
Za vse sem uporabila tapete, razen za osnovo za voščilnico. Vrtnice, naštancane rožice (na notranji strani), podlaga, okvirček za "sliko", poševni trakci..... vse so tapete; meni čudovite, posebne, dragocene...


Takole, spet mi je uspelo namešati ročnodelsko solato. Sedaj pa grem dokončat še en projekt; današnje kosilo - hrenovke v srajčkah in solato :).

Lepo se imejte!

nedelja, 12. julij 2009

Jubilej - drugič

Včeraj sem bila spet na mini fešti. Sodelavka je praznovala jubilej - kateri, se menda za žensko ne pove ;)
V ožjem krogu sodelavk/prijateljic smo bile povabljene na kosilo oz. bolje rečeno na prijetno preživet popoldan; popoldan poln smeha, veselja in solz - seveda solz od smeha :))))).
V ta namen sem naredila šopek iz bombonov in lizalk. Postopek izdelave šopka sem objavila tukaj.
Seveda je primerno, da dobi slavljenka tudi voščilnico.
Spet sem se igrala s papirnim filigranom - quillingom. Žal sem narobe skombinirala barve. Sem prepričana, da bi bil izdelek dosti lepši, če bi bila gospodična s parasolom sestavljena v več odtenkih ene barve, vendar je tako, da moja skromna zbirka trakcev ne premore okoli 150 trakcev ene barve v različnih odtenkih :(. Kakorkoli že, odločila sem se, da gospodično oblečem v odtenke roza in vijolične barve. Parasol sem namenoma naredila v drugačnih - svetlejših barvnih odtenkih, pravtako sem se odločila, da naredim obrobe na ovratniku in rokavih bele.
Ko je bila gospodična sestavljena, nisem bila preveč zadovoljna, vendar sem se odločila, da jo vseeno poskušam spraviti na čestitko. Dodala sem čipkast trak, sestavila ozadje, dodala še vijoličen trak za zavezovanje in stranski okras. No, sedaj pa mi je kar všeč... je res, da velikokrat ozadje dopolnjuje sam motiv.
Sodelavki smo podarile tudi darilne bone za sprostitev v bližnjih termah. Le te smo skrile v kuverto na notranji strani voščilnice. Na desni strani pa je napisanih nekaj besed iz njenega življenja in seveda naše voščilo.Pa še kompletno darilo na skupni sliki

Marta, še enkrat vse najboljše in hvala za prijetno preživet popoldan!

Uporabljeno (za voščilnico): papirni trakci 3 mm v različnih barvah, lepilo, dizajnerski papir K&Co., svileni in čipkasti traki, darilni papir, lepenka za osnovo voščilnice.
Orodje: pripomoček za zvijanje papirnatih trakcev,šablona za oblikovanje trakcev, luknjač.

sobota, 11. julij 2009

Sladki šopek


Potrebujemo:
Zavite bombone in/ali lizalke,
cvetličarsko žico,
cvetličarsko gobo,
darilni papir zelene barve,
darilni papir ali krep papir poljubne barve,
karton,
papirnati podstavek-prtiček za torte,
izsekančke (po želji),
kepo umetne trave - laski,
dodatki po želji (suho cvetje, suhe trave....)
svileni trak,
pištolo in palčke za vroče lepljenje.

Bombone in lizalke najprej ovijemo s cvetličarsko žico. Nekaterim lahko dodamo izsekančke v zeleni barvi.
Pripravimo si tudi liste iz zelenega darilnega papirja. Darilni papir narežemo; polovico na približno 10 x 8 cm, polovico pa približno na 8 x 6 cm. Trake preložimo na polovico in s strani odrežemo vogale. Nato položimo skupaj po en velik trak in en majhen ter ju na sredini povežemo z žico. Dobimo nekakšne "metuljčke" na žici.
Za osnovo - klobuk šopka lahko uporabimo kupljeno osnovo ali pa jo naredimo sami. Če se odločimo, da jo delamo sami, potrebujemo karton, iz katerega bomo izrezali krog. Izrezan krog zarežemo z ene strani do polovice in oblikujemo lijak. Z oblikovanjem določimo, kako "globok" šopek bomo imeli. Klobuk utrdimo z lepilno pištolo ali pa si pomagamo s spenjačem. Iz drugega kartona oblikujemo votel štožec - ta nam bo služil za držalo klobuka oz. za pecelj šopka. Klobuk v konici zarežemo s skalpelom do sredine in skozi zareze potisnemo stožec - širši del stožca zlepimo skupaj s klobukom. Pomembno je, da pri zarezovanju klobuka ne delamo predolgih rezov; rezi naj bodo le toliko dolgi, da dobimo odprtino, ki se prilega obsegu stožca na širšem delu. Vse skupaj ovijemo oz. zamaskiramo z darilnim ali krep papirjem. Notranjost oblepimo s papirnatim podstavkom za torte, kateremu pravtako naredimo zareze do sredine - seveda spet samo toliko dolge, da se odprtina prilega klobuku in stožcu - peclju.
Pecelj ovijemo z svilenim trakom.
Ker sem takšen šopek delala prvič, sem si za lažje delo omislila cvetličarsko gobo, katero sem narezala na dva polkroga in dva pravokotnika, ki sem jih nato zlepila z lepilno pištolo.
Gobo nato prelepimo še z umetno travo.

V gobo zapičimo metuljčke iz zelenega papirja. Nekaj si jih pustimo za konec, da z njimi zapolnimo morebitne praznine.
Nato v gobo zapičimo še bombone, lizalke... Prazne prostore zapolnimo z zelenimi listki. Dodamo razne dodatke; razno cvetje, trave, pentljo iz svilenega traku...

In to je to.... Nastal je zelo pisan šopek, sestavljen iz 25-ih bombonov in 25-ih lizalk... Naslednji bo verjetno enobarvni. Verjetno bodo tako bomboni bolj prišli do izraza...

Prepričana sem, da se takšen šopek lahko naredi tudi na kakšen drugačen način, ampak takšno izelavo sem si omislila, kot zame najlažjo :)

Veliko veselja pri izdelavi!

nedelja, 05. julij 2009

Jubilej

Nekaj pisanj nazaj sem pokazala, kakšna vabila sem izdelala za omo in teto ob njunem jubileju. Oma je dopolnila 80 let, teta pa jih bo v kratkem 40. In danes smo se dobili, da skupaj proslavimo in preživimo dan. Srečanje smo začeli s Sv. mašo v cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. Po obredu smo se zapeljali do bližnjenega gostišča, kjer nas je čakalo kosilo. Pred kosilom smo seveda pretočili kar nekaj solz...nekaj jih je bilo ob voščilih, druge pa so "tekle" ob smehu, ko smo poslušali o smešnih in navihanih dogodkih iz omine mladosti. :) Smo danes ugotovili, da smo res"žlahta", saj smo si vsi brisali oči :))))

Moj prispevek k praznovanju - srečanju ni bilo samo izdelovanje vabil ter sama udeležba na srečanju, pač pa sem bila zadolžena tudi za izdelavo torte; pravzaprav dveh tort, saj nas je bilo okoli 60 povabljenih.

Naredila sem eno sadno in eno čokoladno. Biskvit za sadno torto sem delala kar po preizkušenem receptu, ki nikoli ne zataji. Pravzaprav je to recept, po katerem me je mama naučila pečti že kot najstnico.

Za biskvit potrebujemo:
6 rumenjakov
36 dag sladkorja
1 vanilij sladkor
12 žlic tople vode
vse to penasto zmešamo in dodamo:
36 dag gladke moke,
sneg 6 beljakov in
1 pecilni prašek .

Ker sem delala veliko torto (v oglatem pekaču iz pečice), sem vzela dvojne količine.

Torta je polnjena z vloženimi breskvami in jogurtovo kremo. Za to kremo vzamem vedno vanilijev jogurt.


Za čokoladno torto sem pa uporabila recept, ki ga ima na svojem blogu objavljenega Hali. Ker je tudi ta torta pečena v velikem pekaču, sem uporabila dvojne količine za biskvit in trojne za kremo. Žal je bil kljub temu biskvit prenizek in sem zmešala še enega po receptu za nutela torto.

Obe torti sta "oblečeni" v massa bianco, pa tudi okraski so iz te mase ter pobarvani z jedilnimi barvami.
Naredila sem pa tudi voščilnico. Ja, spet quilling! Joj, ko mi postaja všeč to zvijanje papirja! :))))
Vzorec sem našla tukaj. Je pa ta čestitka kar velika, saj v premeru meri okoli 20 cm.Ker so se mi trakci, ki predstavljajo pecelj cveta med samim lepljenjem premikali, je na papirju nastala nezaželjena sled lepila. Sem že mislila, da bom morala začeti znova, pa mi je padla ideja in sem ves papir, na katerem je cvet, premazala s prozornim gelom z bleščicami in tako elegantno rešila nezgodo - pa še bolj svečano zgleda :).

Še notranjost:
Ker sta slavljenki dobili za darilo denar, smo ga "spakirali" v žepek na zadnji strani voščilnice:
Kaj sem za vse to porabila, ne bom pisala... je pa bilo kar nekaj jajc, moke in sladkorja... pa seveda čokolade in bele mase :). Kar nekaj trakov za quilling, lepila in dekorativnega papirja in pol tube bleščic. In veliko ur dela in poln žakelj dobre volje :)

petek, 03. julij 2009

Sivka, hitrost in sedem dobrih stvari

Poznate DODO? Če še ne, naj vam povem, da je to ena fejst punca, ki ljubi vijolično barvo in seveda vse, kar je z vijolično povezano. In rada dela s sivko; verjetno nisem edina, ki se vedno spomnim na DODO, ko vidim grmiček sivke :). V njenem albumu se skriva pravi zaklad izdelkov iz tega grmička; od vrečk, deklic, povštrčkov, vse do butar iz lavande. Ko sem prvič videla te butare, je tudi pri meni sivka dobila posebno mesto.... in moja želja je bila, da enkrat poskusim narediti to čudo. Žal na našem koncu sivka ne raste "kot gobe po dežju", zato je šlo malo časa zraven, da sem uspela dobiti vejice cvetov. Zahvaljujem se Darji, ki mi je poslala za tri butarice vejic. Res, da je kar nekaj cvetov pri pošiljanju odpadlo, pa vejice - stebelca so bila malo pomečkana, saj se je naš poštar na vse pretege trudil obloženo kuverto stlačiti v poštni predal.
No, nastalo je tole:Ena je že dobila nove lastnike, dve pa še čakata na friziranje :). Za prvič sem kar zadovoljna z izgledom teh dišečih palčk.
Verjamem, da bom še naredila kakšno butarico, samo moram počakati, da m oj grmiček lavande zraste :).

Druga tretjina današnje objave je namenjena čestitki z avtomobilom. Sicer ne morem govoriti, da je avto na čestitki res hiter, vseeno pa sem dodala besedi HITI POČASI.... Namenjen je fantu, ki danes praznuje rojstni dan; vse najboljše Dejan! Ker mu bodo čestitko izročili njegova sestra Tina
in prijatelji, sem v sredino napisala verz ter pustila prostor, kjer se bodo podpisali vsi, ki bodo z Dejanom preživeli "njegov" dan.
Čestitka je izdelana v tehniki iris folding; zelo preprosta tehnika s čudovitim rezultatom. Seveda, če znaš izbrati prave barve, kar pa meni predstavlja večni problem :(.

Pa še zadnji del objave;
Alenka me je pofočkala, da povem 7 najljubših stvari. Na začetku sem mislila, da bo to kar zletelo "na papir", sedaj pa vidim, da o sebi ni tako preprosto govoriti. Sicer sem to izkušnjo že enkrat izkusila, ko smo morali na enem seminarju napisati tri (ja, samo tri) dobre stvari o sebi. Verjemite, da se mi je že pri drugi zalomilo......

Ok, bom poskušala; torej, kaj imam rada oz. kaj mi je ljubo:
1. moja družina (kot "mojo družino" si predstavljam svojo hčerko in mojega v.d. možeka ;) )
2. ožje sorodstvo (mama, oče (kmalu bo eno leto, odkar se je za vedno poslovil od nas :((() in sestra. Če sem prej pisala o v.d. možu, bom zdaj napisala, da v ta krog sodi tudi moja v.d. tašča :)
3. Svakinja in svak ter nečaki in nečakinje. Sem štejem tudi vse bivše nečake in nečakinje :)
4. dobra hrana; takšna, ki je dobra za oči in želodec.
5. poležavanje z mojim dragim na kavču... Uživam v tem, da leživa in si skupaj pogledava kakšen film.
6. seveda obožujem tudi vikende, ko lahko malo dlje ostanem v postelji in ne rabim že pred šesto vstati
in še 7. točka, ki pa seveda ni zato nič manj pomembna, četudi je zadnja v seznamu:
druženje z mojimi dragimi. Veselim se vsakega dneva, ki ga lahko preživim (čeprav včasih le nekaj minut) z mojimi najbližjimi...
Življenje tako kratko in predvsem nepredvidljivo, da enostavno moramo zgrabiti priložnost in preživimo dan, uro, nekaj minut z ljudmi, ki so nam ljubi, z ljudmi, ki zasedajo posebno mesto v našem srcu ... če ne gre drugače, jo pokličimo in ji zaželimo lep in prijazen dan...Saj veste: ...In če jutra več ne bo..."

Ker je večina blogeric že dobila "poziv" za razkritje svojih 7 najljubših, tega ne bom pošiljala naprej. Je pa dobro, da se vsi kdaj pa kdaj vprašamo, kaj je NAM ljubo in o tem razmislimo ;) .

Lepo se imejte in ne pozabite nase! :)
Related Posts with Thumbnails