M a r i č k a

Včeraj sem iskala kakšen zanimiv recept za valentinovo večerjo in sem naletela na polemike o tem prazniku; nekaj za, večinoma proti.... bom rekla takole: skomercializirano? Ja, ampak samo toliko, kot sami dovolimo. Pravzaprav sploh ne vem, kaj je napačnega s tem, da praznujemo dan ljubezni, zaljubljencev? Vsak dan živimo, pa vseeno praznujemo rojstni dan, vsak dan hodimo po naši ljubi Zemlji pa vseeno ji enkrat na leto posvečamo en dan, vsak dan poskušamo živeti zdravo in kljub temu en dan v letu posvetimo zdravju... Verjetno tudi ljubimo vsak dan, zakaj torej ne bi tega praznovali? Zato še ni treba izropati trgovine in pokupiti vse kar je rdeče, čokoladno in srčkasto... dovolj je, da povemo ali s preprosto gesto pokažemo svojim najdražjim, da nam pomenijo veliko in jim s tem vlijemo upanje in voljo do življenja. Saj to pa vendar je ljubezen - temelj novemu življenju. Ne pozabimo, da ima sv. Valentin ključ do korenin.... Uporabila, kar sem imela doma, in za svoje drage naredila nek...

Že kar nekaj let je verjetno minilo od kar sem se lotila peke oz. cvrtja domačih krofov. Ker je v preteklih dneh hčerka preizkušala nek recept in z rezultatom nikakor ni bila zadovoljna, sva danes skupaj ponovili vajo. Seveda je bilo potrebno najprej najti pravi recept. Že na prvo branje me je pritegnil recept, ki sem ga našla na portalu ringaraja, uporabnice  kind lady  . Pri receptih za krofe se držim "modrosti", da preveč jajc in sladkorja naredi težko testo, zato mi je bil zgornji recept takoj všeč. Ker sem si pred čadom kupila tudi vbodni termometer,je tudi cvrtje potekalo brez težav. Iz 1 kg moke sva naredili 22 krofov; nekaj z marmelado, nekaj z vanilijevo kremo in s čokolado. Pa še slika "za poizkušnjo". Ne smem pa pozabiti tudi na torto, ki sem jo naredila med vikendom.

Jp, točno tri mesece je od zadnje objave. Ker me že vsi po vrsti karajo, da ne napišem nič novega, da so na blogu samo stare objave... in ker je nedelja zvečer in ker naše dete po kopanju že spi, ker je moj dragi šel po večerjo - kebap/b (nikoli ne vem, kako je prav - z b-jem ali s p-jem) in ker imam itak že miljavžent slik (brez skrbi - ne bom objavila vseh), sem se odločila, da malo osvežim informacije o dogajanju pri nas doma :) Naš Alex pridno raste; čez nekaj dni bo dopolnil 5 mesecev. Velik je že okoli 70 cm (prej kakšen cm več) in težak okoli 8 kg. Sicer se imamo res lepo. Zaenkrat smo zdravi - upam, da tako ostane tudi v naprej. Ker sem ustvarjanje s papirjem malo potisnila v kot, se sedaj izživljam nad tortami :) . Še dobro, da imam toliko ljudi okoli sebe, ki so veseli torte za takšno ali drugačno priložnost... in sami sladkosnedi so ;) Sedaj pa malo slikic :) Nejc in Alex kot božička :) Joj, kako rad se carkljam pri sestrici No, a že bo kaj... ČAAAAKAAAAM!...

Včasih se res sprašujem, od od jemljem moč. Imam občutek, da ne ustvarim nič, ko pa dam  digitalca na "praznenje", se pa kar potolažim. Tako je bilo tudi prejšnji teden; pravzaprav danes, ko sem se spomnila, da imam še neke slike, ki jih nisem potegnila s fotkiča.... Najprej sva bila na praznovanju RD pri Davorinu - srčnemu izvoljencu moje v.d. nečakinje Evelin. Ker je strastni ljubitelj in lastnik honde, je le-to dobil tudi na torti. Torta je bila klasična; sadna z jogurtovo kremo, oblečena v munchmellow fondant, Tudi avtomobilček je bil za pojest - sestavljen iz biskvita in v oblekci iz fondanta. Aja, okrogla pa je bila napolnjena z vanilijevo in čokoladno kremo. Bila je njami.... za vse prste obliznit... tako so vsaj rekli :) Tako smo praznovali v sredo.... Potem smo spet praznovali in sicer v soboto, ko smo bili povabljeni v Voličino na praznovanje abrahama. Z njim se je namreč srečala Sandijeva sestrična. Ker je še ne poznam dobro in (zaenkrat) nimamo nekih pogosti...

Moja pupa ima maturantski ples. Posebej zanjo sem se potrudila z ustvarjanjem sladkih prigrizkov. Čeprav sem minjon kocke delala prvič, sem prav ponosna, da so mi tako uspele. Princeske po tem receptu pa itak vedno uspejo :). Za ljubitelje bolj "osvežilnega" peciva pa sem spekla borovničevo pecivo s skuto. Upam, da bo življenje moji pupi pogosto sladko.... Pozdravček!

Že pred časom sem dobila na mail zgodbico o našem življenju, ki pravi, da lahko primerjamo življenje z vožnjo vlaka. Ljudje vstopajo in izstopajo. Pri ustavljanjih se znajo zgoditi prijetna presenečenja. Človek doživlja srečne trenutke, ampak tudi nezgode, nesrečo, žalost. .. Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…Na žalost je resnica povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe….. V vlak bodo vstopile druge osebe,ki nam bodo za naše življenje zelo pomembne…To so naši bratje in sestre, naši prijatelji in ljudje katere srečujemo in jih imamo radi v svojem življenju… Mnoge osebe, katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod….. spet drugi celo vožnjo stremijo k temu, da bi imeli čimboljši in čimlepši sedež. Ko že mislijo, da so g...

 Res... ko gledam, kako dolgo že nisem kaj objavila, bi se najraje kar v zemljo pogreznila.... Saj delala sem, čeprav bolj malo, pa vendar.... V opravičilo lahko povem le to, da imam v službi noro gužvo in mi niti ni kaj za ustavrjat... saj kakšno malenkost še naredim, za kaj večjega pa mi zmanjka volje. Nekaj dela preteklih dveh mesecev: dve voščilnici za rojstni dan: za Evelin   in še podobna za Marion  Pa moja pupa je tudi praznovala v februarju. Dobila je torto, narejeno "na hitro"  in seveda voščilnico. Čeprav je že velika pupa, sem ji vseeno namenila cvetje in metuljčke :) Potem je bilo tu valentinovo.... za mojga "sončka"   Pa tudi moja sestra je godovala... k njej je romal ta okrs; prtiček, premera okoli 30 cm.    Za mamo sem naredila ta dva; prvi meri približno 65 x 75 cm, drugi pa približno 55 x 75 cm. Včeraj pa sem se ukvarjala s torto. Pravzaprav sem se ukvarjala z njo 2 dni; v petek sem spekla biskvit, jo nadevala, dala...

spraviti mačko na torto. No, pravzaprav je to bolj mucka in ne mačka :). Ljubljenka malih in malo manj malih punčk. Muca z roza oblekco, ki se sprehaja po cvetočem travniku. Pa še pisane balončke ima v rokah. Na sprehodu jo spremljajo pikapolonici, metuljčka in polžek. Slavljenka srečna, izdelovalka tudi, ker mi je uspelo prižgati iskrice v otroških očeh :). Pa mali cukrček je takoj opazila, da ima torta  "zavesico".  Srečna in ponosna. Uspelo mi je!

Se vam je že zgodilo kdaj, da imate neustavljivo željo po sladkem? Ne? Nikoli?  He, he... pri meni se to pogosto dogaja. Je pa padec sladkorja povezan z tistimi "ko se ti za nič ni" dnevi. In danes je bil pri meni takšen dan. Čeprav je zunaj sijal topel sonček in me vabil v naravo, sem se odločila, da bi pa raje nekaj spekla. Pa še moj dragi se danes vrne s službene poti. Ok, sem si rekla, bom pa pekla. Receptov imam malo morje; preizkušenih in nepreizkušenih... ampak, jaz bi raje kaj  povsem novega... Že zadnjič mi je moja soseda Barbara delala lušte z mandeljnovimi rezinami (samo v besedi)- so menda zelo dobre, pa še nič komplicirane za narediti. In včasih jih je menda kar pogosto pekla.... zdaj pa nič več :(. No, prav.... bomo pa danes mandeljnove rezine delali :). Namesto, da bi mi recept prepisala, mi je kar njen zvezek z recepti posodila.  In potem sem listala in listala... pa našla še kokosovo rulado in "bele" kekse. Saj veste, beli keksi so tisti v sladkor ...