nedelja, 31. januar 2010

Naporen teden

Se mi zdi, da včasih ni ne konca ne kraja z obveznostmi in delom. V službi itak gužva, doma pa tudi. Moj dragi je že sedem tednov v bolniški zaradi zloma gležnja. Na začetku sem ga vozila na Ptuj vsak drugi teden, zdaj sva pa spodaj kar vsak vikend - ima ob ponedeljkih preglede in greva raje kar v nedeljo dol, da se v ponedeljek ne gužvava po cesti :). Še dobro, da imava kje prespati, za kar se Sandijevi družini iz srca zahvaljujem. Upam, da se bom lahko kdaj oddolžila za te usluge. Tako sva sedaj vsako nedeljo in vsak ponedeljek abonirana s polnim penzionom :)))) No, ja... pa v teh tednih sem že kar nabrala kilometrine za volanom. Sem se morala sprijazniti s tem, da sedaj nisem kopilot ampak glavni pilot :).
Ker me del vikenda ni doma, vsa opravila nekako stlačim v popoldanske (ali bolje rečeno v večerne) ure med tednom in seveda v sobotni dan. Se mi zdi, da ne počnem več drugega kot kuhanje, pomivanje, kuhanje, pomivanje... za presekat je kakšen stroj perila za obesit in potem cunjice polikat... Še dobro, da sem zadnjič kupila likalno postajo, da gre likanje mal hitreje...
Ampak ta teden (in del prejšnjega) ni bil namenjen le službi in gospodinjskim opravilom. Uspelo mi je narediti (dokončati) enega lovilčka sanj, tri quilling voščilnice, eno voščilnico s polikanimi servetkami, pa še meni novo tehniko sem preizkušala - tea bag. Sem že velikokrat občudovala tole zlaganje papirčkov in sedaj sem se (končno) tega lotila tudi sama. In sedaj postavljam svoje izdelke na ogled:

Lovilček sanj:


Ena quilling voščilnica za 90 let. Motiv in postavitev sem našla na čudovitem blogu Appel Quilling Garden :
Dve preprosti quilling voščilnici ob rojstvu deklice Tije:

Pa še ena servetkana za Tijo:

In še zame nova tehnika.... printanje, rezanje, zlaganje, lepljenje in kombiniranje papirčkov; Tea bag folding:




Takole, zdaj si grem še umit lase, potem pa v avto in spet na pot proti Ptuju :)
Prijetno nedeljo vsem skupaj!

ponedeljek, 18. januar 2010

Sedem resnic

Alenka me je potunkala, da zapišem sedem resnic o meni. Naj ji bo :))))))

Torej, sedem resnic o moji malenkosti:

  1. Ljubim življenje. Res… čeprav imam včasih občutek, da ne znam živeti tistega »pravega« življenja, sem vseeno srečna, da živim. V zadnjih dveh letih mi je smrt vzela toliko meni ljubih ljudi. Nikoli si nisem znala predstavljati življenja brez mojih staršev, pa vendar me je doletelo, da sem skoraj »čez noč« ostala brez očeta. V devetnajstih dneh, kolikor je trajalo njegovo trpljenje v bolnišnici, se nikakor nisem mogla (ali bolje rečeno želela) pripraviti na dan, ko nas bo zapustil za vedno. In še danes nočem dopustiti resnice, da ga res ni več med nami. Z mano je vsak dan… v srcu in v mislih; pa vendar zelo pogrešam njegovo besedo, nasmeh, nasvet…
  2. Moja Ines. Čez manj kot mesec dni bo praznovala prestop v svet odraslih in svet večjih pravic (na povečanje dolžnosti in odgovornosti radi pozabljajo J), prestopila bo prag polnoletnosti. Čeprav se je ob ločitvi odločila, da bo živela pri očetu, sva ohranili tiste prave stike in povezanost – lahko rečem, da sva celo nadgradili najin odnos. Lahko rečem, da sem prav ponosna, da v tem času nisem ostala le njena mama, pač pa sem postala njena prijateljica in zaupnica. In vesela sem, ker se vrača po nasvete… ali pa da mi pove kakšno zanimivo dogodivščino iz šolskih klopi.
  3. Romantik. Sem ja… sicer ne tisti povsem zagriženi in neobvladljivi romantik, ampak romantik. Rada uživam trenutke z mojim dragim. Ali je to skupno gledanje filma, poslušanje glasbe, poležavanje na kavču – karkoli, le da to počneva skupaj. Cenim vsako minuto, ki nama je dana, da jo preživima skupaj. In rada mu povem, da ga ljubim… ljubezen prevečkrat jemljemo kot nekaj, kar pač je. Srečna sem, da mi je dana možnost, da ljubim in da sem ljubljena.
  4. Služba – na žalost le zato, da pokrijem mesečne obveznosti in da si lahko privoščim kaj ustvarjalnega materiala. Nimam je rada. V službo ne hodim z veseljem. Kot sem rekla, prodajam se samo zaradi denarja. Na žalost… Če bi imela dovolj denarja, bi delala nekaj, kar bi me veselilo. Verjetno bi se našla v ustvarjalnih vodah. In delala bi toliko, kolikor bi se mi ljubilo. Včasih mogoče samo dve, tri ure, včasih pa 12 ur. Ker bi delala nekaj, kar bi me veselilo, bi lahko delala tudi več kot 12 ur.
  5. Razvade – uf, jih je kar nekaj… najprej tiste grozne: kadilka, ki govori, da ji prenehanje kajenja ne bi delalo preglavic, pa kljub temu kadi še naprej in se tolaži z majhnim številom pokajenih cigaret / dan; debeluška, ki rada poje vse, kar ji pride na krožnik; z visokim pritiskom se ne obremenjujem (pa bi se verjetno morala-vsaj po besedah moje mame, ki mi vztrajno pravi, da bi morala bolj paziti nase), prav tako se ne obremenjujem s tem, da ne morem obleči oblačil konf. številk manjših od 46. Na tehtnico pa itak nisem stopila že dve leti … zakaj le? Ena od večjih razvad/zasvojenosti je tudi računalnik. Obožujem igranje iger. Najbolj uživam v igrah kot so CSI ali kakšne druge miselne igre. Seveda se tolažim, da takšne igre ne poneumljajo.
  6. Navezanost na ljudi, ki me obdajajo. Mislim predvsem na bližnje ljudi: mamo, sestro, hčerko, partnerja, v.d. taščo, svakinje, svake, nečakinje, nečake… Ne znam si predstavljati, da bi morala živeti brez njih. Večkrat bi želela nekam odpotovati, se preseliti, zamenjati življenjski prostor… vendar tudi, če bi imela finančne možnosti preseliti se na kakšen otok v Mikroneziji, bi ne bila zmožna zaživeti brez mojih najbližjih. Rada jih imam in jih cenim. In hvaležna sem jim, da me sprejemajo takšno, kot sem.
  7. Strahovi. Ostati sama. Tega me je najbolj strah, da bom nekega dne ostala sama. V tišini, odrezana od svojih ljubih… Naslednji strah; da bom nekoč postala ravnodušna, brez čustev… takšna nočem živeti. Pa še en »velik« strah: pajki… brrrrrrr, fuj, fej, bljak….. grrrrrrrrrrrr. Predvidevam, da sem bila v prejšnjem življenju muha in sem končala svoje polno in bogato življenje v pajkovi mreži.

Zdaj pa podajam žogico naprej. Samo petim... in sicer so srečne izbranke, ki naj bi nadaljevale verigo: DODO, Barbi, Kokica, DIDI in NELYA.

nekaj za dušo...



Se beremo :)

torek, 12. januar 2010

Afrika

Včasih me želje obdarovancev privedejo do tega, da vzamem v roke barve in čopiče. Sama trenutno nisem imela nobene želje po slikanju, mi je pa sestra zadnjič omenila, da je bila njenemu možu zelo všeč ena slika v trgovini; tema z afričanko v toplih barvah. Bi se menda zelo podala v njuno na novo opremljeno spalnico. In ker je te dni svak ravno praznoval rojstni dan, sem se spomnila, da bi mu lahko podarila takšno sliko. Bila sem povsem prepričana, da imam na zalogi še vsaj eno napeto platno, pa ga žal ni bilo. Tako sem uporabila kar lepenko, namenjeno za paspartuje. Še dobro, da sem imela doma vsaj okvir za sliko.
Upam, da bodo obdarovancu motiv in barve všeč.
Mogoče naredim še čestitko na podobno tematiko... bom videla, če bo zadosti časa.

Imejte se lepo! :)

sobota, 09. januar 2010

Zasnežen januar

Če se ne motim, je bilo tudi lani tako... v decembru skoraj nič snega, januarja ga je pa začelo trosit... Ma, saj me sam sneg ne moti, tudi mraz me ne, ampak... ubijajo me te neočiščene ceste in vozniki, ki mislijo, da se da po snegu pravtako hitro voziti, kot po suhi cesti :(. Včeraj, ko sem šla domov iz službe, sem prav oprazovala (in občudovala) nekatere lahkomiselne šoferje; vozili so pravtako hitro, kot navadno, da o zaviranju sploh ne govorim - marsikaterega je kar veselo zaneslo po cesti. Sama nisem vešča vožnje v takšnih razmerah, zato se prav bojim, ker grem jutri spet na "teren". Upam, da me bodo varovali vsi svetniki, ki jih bom klicala na pomoč :)

Ker je zima in z zimo je povezan mraz, sem po dolgem času prijela v roke pletilke - kupila sem namreč "bunkasto" volno in sem spletla dva šala; enega za mojo pupo, drugega zame - da nama mraz ne bo prišel do živega :) Pa še prav luštno je plesti s tole volno - sem začela sem v četrtek zvečer, včeraj zvečer pa sem imela oba gotova :)
Še v lanskem letu pa sem naredila tudi nekaj čestitk za rojtne dneve; 2x quilling, 1x iris folding.


Dragi moji, želim vam strpnosti na cesti (še posebej ob zasneženih cestah)... In vsem skupaj prijeten vikend!

ponedeljek, 04. januar 2010

Sončna nagrada


Joj, kako ste me razveselile punce! Mka-Mojca, Sonja in Suzi (upam, da nisem katere spregledala), hvala vam!

Kako paše... še posebej ob tako napornem dnevu, ko ne veš več, kje se te drži glava, posije sončna nagrada in polepša dan!

Glede na to, da je nagrada verjetno že zaokročila po blog - svetu, jo poklanjam vsem, ki pokukate v mojo omaro zmešnjav in mešane solate :) -
z veseljem vam jo podarim!

Takole, zdaj pa bežim nazaj za štedilnik - sem že tako lačna, da vidim zvezdice pred očmi :(((((

Želim vam veliko sončka! :)

petek, 01. januar 2010

Svečnik iz papirja

Seveda se spodobi, da najprej zaželim veliko veselja, ljubezni, sreče, časa za tiste prave stvari in prijateljstvo za prave ljudi... vse to naj vam prinese leto 2010!

Sedaj pa k svečniku.
Res je iz papirja, vendar sem za varnost dodala stekleno posodico, v katero damo čajno svečko.

Izdelava: 2 do 3 dni.

Najprej sem naredila takšnega preprostega. Sestavne dele sem "poštirkala" in jih pustila, da se čez noč posušijo. Naslednji dan sem delčke zlepila:

Ko je bil končan, sem se odločila, da ga nadgradim. Tole so sestavni deli nadgradnje:

Ko sem krogce oblikovala in jih zlepila skupaj tako, kot morajo priti, je bilo potrebno posamezne motive še utrditi (mešanica vode in lepila). Seveda so morali spet počivati čez noč:
Tretji dan je prišlo na vrsto lepljenje motivov na podlago.
Lepilo je še mokro, saj sem svečnik oddala takoj, ko je bil gotov (čeprav je bil še moker). Dobila ga je teta za rojstni dan. Proti večeru se je lepilo že skoraj posušilo in je postalo skoraj nevidno.

Pogled od zgoraj:

pa še s strani:

Seveda sem bila radovedna, kako se bo videlo to čudo v temi:
Navodila za izdelavo svečnika sem našla v reviji Modern quilling.

Imejte se lepo in uživajte v novem letu 2010! :)
Related Posts with Thumbnails