Moja sobica


Končno mi je uspelo spraviti v red vsaj 99 % vsega materiala, ki se je sedaj dva polna meseca vlačil po škatlah, le te pa po stanovanju in v kleti. Le še kakšni dve ali tri škatle so potrebne prebiranja in zlaganja ( ugotavljam, da mi manjka kar nekaj pripomočkov in barvic - upam, da so v še nepregledanih škatlah).
Sobica je sicer majhna, komaj okoli 8 m2 metrov velika... vendar dovolj velika, da sem vanjo spravila omaro, kotno pisalno mizo in udoben stol... Tudi za predalnik na kolesih in manjši voziček za odlaganje se je našlo dovolj prostora.

V omari sicer še ni tako, kot bi moralo biti - pa zaenkrat se kar dobro znajdem... Manjka mi še povezava z modemom, potem bom pa v sobi tudi povezana s svetovnim spletom (zaenkrat moram še v drugi sobi viseti na računalniku :) )
In v tej sobici je taaaaaakooooo prijetno ustvarjati; mi je uspelo dokončati eno verižico, ki so ji manjkali še samo zaključki...

Pa naredila sem že eno čestitko, namenjeno novopečenemu upokojencu,



Takole, zdaj pa spet bežim nazaj v moj peskovnik... me čaka delo :)
Komentarji
Prvi izdelki iz tvoje kamrice so prav luštni!!!
Velikost ni pomembna..pravijo. Važno da se v njej dobro počutiš in delaš takšnele umetnine. Zvezek je čist za posvojit.
Sem pozabila, da sobici manjkajo še zavese (me zdaj pri delu veselo opazujejo sprehajalci po poš poti, ki je v isti višini, kot so okna)... saj jih že imam, sam še ni bilo časa karnis našraufat. :)
Klavdija, ja vse to bruha moja žvauca ;)
Ogrlica je čudovita, voščilnica in zvezek tudi :)