ponedeljek, 18. januar 2010

Sedem resnic

Alenka me je potunkala, da zapišem sedem resnic o meni. Naj ji bo :))))))

Torej, sedem resnic o moji malenkosti:

  1. Ljubim življenje. Res… čeprav imam včasih občutek, da ne znam živeti tistega »pravega« življenja, sem vseeno srečna, da živim. V zadnjih dveh letih mi je smrt vzela toliko meni ljubih ljudi. Nikoli si nisem znala predstavljati življenja brez mojih staršev, pa vendar me je doletelo, da sem skoraj »čez noč« ostala brez očeta. V devetnajstih dneh, kolikor je trajalo njegovo trpljenje v bolnišnici, se nikakor nisem mogla (ali bolje rečeno želela) pripraviti na dan, ko nas bo zapustil za vedno. In še danes nočem dopustiti resnice, da ga res ni več med nami. Z mano je vsak dan… v srcu in v mislih; pa vendar zelo pogrešam njegovo besedo, nasmeh, nasvet…
  2. Moja Ines. Čez manj kot mesec dni bo praznovala prestop v svet odraslih in svet večjih pravic (na povečanje dolžnosti in odgovornosti radi pozabljajo J), prestopila bo prag polnoletnosti. Čeprav se je ob ločitvi odločila, da bo živela pri očetu, sva ohranili tiste prave stike in povezanost – lahko rečem, da sva celo nadgradili najin odnos. Lahko rečem, da sem prav ponosna, da v tem času nisem ostala le njena mama, pač pa sem postala njena prijateljica in zaupnica. In vesela sem, ker se vrača po nasvete… ali pa da mi pove kakšno zanimivo dogodivščino iz šolskih klopi.
  3. Romantik. Sem ja… sicer ne tisti povsem zagriženi in neobvladljivi romantik, ampak romantik. Rada uživam trenutke z mojim dragim. Ali je to skupno gledanje filma, poslušanje glasbe, poležavanje na kavču – karkoli, le da to počneva skupaj. Cenim vsako minuto, ki nama je dana, da jo preživima skupaj. In rada mu povem, da ga ljubim… ljubezen prevečkrat jemljemo kot nekaj, kar pač je. Srečna sem, da mi je dana možnost, da ljubim in da sem ljubljena.
  4. Služba – na žalost le zato, da pokrijem mesečne obveznosti in da si lahko privoščim kaj ustvarjalnega materiala. Nimam je rada. V službo ne hodim z veseljem. Kot sem rekla, prodajam se samo zaradi denarja. Na žalost… Če bi imela dovolj denarja, bi delala nekaj, kar bi me veselilo. Verjetno bi se našla v ustvarjalnih vodah. In delala bi toliko, kolikor bi se mi ljubilo. Včasih mogoče samo dve, tri ure, včasih pa 12 ur. Ker bi delala nekaj, kar bi me veselilo, bi lahko delala tudi več kot 12 ur.
  5. Razvade – uf, jih je kar nekaj… najprej tiste grozne: kadilka, ki govori, da ji prenehanje kajenja ne bi delalo preglavic, pa kljub temu kadi še naprej in se tolaži z majhnim številom pokajenih cigaret / dan; debeluška, ki rada poje vse, kar ji pride na krožnik; z visokim pritiskom se ne obremenjujem (pa bi se verjetno morala-vsaj po besedah moje mame, ki mi vztrajno pravi, da bi morala bolj paziti nase), prav tako se ne obremenjujem s tem, da ne morem obleči oblačil konf. številk manjših od 46. Na tehtnico pa itak nisem stopila že dve leti … zakaj le? Ena od večjih razvad/zasvojenosti je tudi računalnik. Obožujem igranje iger. Najbolj uživam v igrah kot so CSI ali kakšne druge miselne igre. Seveda se tolažim, da takšne igre ne poneumljajo.
  6. Navezanost na ljudi, ki me obdajajo. Mislim predvsem na bližnje ljudi: mamo, sestro, hčerko, partnerja, v.d. taščo, svakinje, svake, nečakinje, nečake… Ne znam si predstavljati, da bi morala živeti brez njih. Večkrat bi želela nekam odpotovati, se preseliti, zamenjati življenjski prostor… vendar tudi, če bi imela finančne možnosti preseliti se na kakšen otok v Mikroneziji, bi ne bila zmožna zaživeti brez mojih najbližjih. Rada jih imam in jih cenim. In hvaležna sem jim, da me sprejemajo takšno, kot sem.
  7. Strahovi. Ostati sama. Tega me je najbolj strah, da bom nekega dne ostala sama. V tišini, odrezana od svojih ljubih… Naslednji strah; da bom nekoč postala ravnodušna, brez čustev… takšna nočem živeti. Pa še en »velik« strah: pajki… brrrrrrr, fuj, fej, bljak….. grrrrrrrrrrrr. Predvidevam, da sem bila v prejšnjem življenju muha in sem končala svoje polno in bogato življenje v pajkovi mreži.

Zdaj pa podajam žogico naprej. Samo petim... in sicer so srečne izbranke, ki naj bi nadaljevale verigo: DODO, Barbi, Kokica, DIDI in NELYA.

nekaj za dušo...



Se beremo :)

4 komentarji:

Alenka pravi ...

Marička nisem vedela za pajke, pa tako velika punca:):):)Lepo je bilo brati tvoje skrivosti in resnice. Hvala, da jih deliš z nami!

Helena pravi ...

Zanimivi drobci tvojega življenja. Vse skupaj so kamenčki mozaika, ki na koncu dajo sliko življenja.

Vladuška pravi ...

Res je zanimivo prebrati kako besedo, dve o nekom, ker se tako spoznavamo po delcih, ki so dragoceni.

ivanka pravi ...

Ga. Marija, zelo odkrito napisano pet resnic o sebi. Všeč mi je.

Related Posts with Thumbnails