M a r i č k a

na čestitki. Moja prva "easel" čestitka... No, ja, se mi zdi prav zanimivo, kako je izpadla. Pri naslednji bom verjetno kaj eksperimentirala.

... bila je njena barva; barva življenja, ljubezni, barva gorečnosti. Na dan, ko sem izvedela, da je odšla med zvezde, sem začela z izdelavo te verižice.... posebej njej v spomin. Ob vsaki zanki sem mislila na njo, njene posrečene komentarje, njen smeh in "vavanje". Pogrešam jo zdaj in pogrešala jo bom na vsakem srečanju... Počivaj v miru in naj ti lepo, kjerkoli že si....

spraviti mačko na torto. No, pravzaprav je to bolj mucka in ne mačka :). Ljubljenka malih in malo manj malih punčk. Muca z roza oblekco, ki se sprehaja po cvetočem travniku. Pa še pisane balončke ima v rokah. Na sprehodu jo spremljajo pikapolonici, metuljčka in polžek. Slavljenka srečna, izdelovalka tudi, ker mi je uspelo prižgati iskrice v otroških očeh :). Pa mali cukrček je takoj opazila, da ima torta  "zavesico".  Srečna in ponosna. Uspelo mi je!

Se vam je že zgodilo kdaj, da imate neustavljivo željo po sladkem? Ne? Nikoli?  He, he... pri meni se to pogosto dogaja. Je pa padec sladkorja povezan z tistimi "ko se ti za nič ni" dnevi. In danes je bil pri meni takšen dan. Čeprav je zunaj sijal topel sonček in me vabil v naravo, sem se odločila, da bi pa raje nekaj spekla. Pa še moj dragi se danes vrne s službene poti. Ok, sem si rekla, bom pa pekla. Receptov imam malo morje; preizkušenih in nepreizkušenih... ampak, jaz bi raje kaj  povsem novega... Že zadnjič mi je moja soseda Barbara delala lušte z mandeljnovimi rezinami (samo v besedi)- so menda zelo dobre, pa še nič komplicirane za narediti. In včasih jih je menda kar pogosto pekla.... zdaj pa nič več :(. No, prav.... bomo pa danes mandeljnove rezine delali :). Namesto, da bi mi recept prepisala, mi je kar njen zvezek z recepti posodila.  In potem sem listala in listala... pa našla še kokosovo rulado in "bele" kekse. Saj veste, beli keksi so tisti v sladkor ...

Naslednji od eksperimentov: Uporaba bele fimo mase, fimo liquid in vodenih barvic s sijajem. Tako tehnika kot izdelava sta mi všeč in verjetno se bom k njima še kdaj vrnila.

Včeraj je praznovala 4. rojstni dan ena zelo prisrčna bejba, moja soseda Blažka. Za vse tiste, ki Blažke ne poznate, naj povem, da je to deklič, ki ti takoj zleze pod kožo. Je navihana, radovedna in zelo rada se carklja. In ker je Blažka moja prijateljica, je dobila čestitko ob njenem prazniku. Izbrala sem motiv Sarah Key; ker je prisrčna, budi prijetne spomine na otroštvo in enostavno primerna za na čestitke za deklice. Odtisnjena je na eko karton, pobarvana pa z distress inki. Kot dodatke sem uporabila embosiran okvir iz kolekcije  K & Company, nekaj fiskars baby očesc ter nekaj 3D dodatkov, ki sem jih kupila  v lidlu. Dodane so še perle, za vsako leto po ena :) Se beremo!

Pravijo, da je že čas. Bo že držalo, saj nas le še dober mesec in pol loči (pravzaprav dva meseca in 20 dni - he he he mi je en mesec čisto pobegnil) do tega družinskega praznika. Bo treba pohiteti z izdelavo, če želim, da ne bom še zadnji delovni dan prelagala papirce po mizi in se jezila nase, da nisem prej začela... Koliko jih bo, jih pač bo... bom pač naredila selekcijo, kdo bo dobil "pisano" voščilo ob božiču in novem letu :) Ta je prva iz letošnje "kolekcije". Seveda narejena z napako, saj sem delčke prehitro zlepila skupaj, sedaj pa se suši in suši in že štiri dni suši... do božiča bo že :) Bleščice? Seveda so - pri meni skoraj ne gre brez njih, zato tudi to čestitko prijavljam na izziv CRAFT-alnice . Pa še nekaj o sami izdelavi: Uporabila sem štampiljko iz trgovinice Cuddly Buddly in sicer Forest edge . Štampiljka je odtisnjena na prozorno folijo (za spiralno vezavo) s StazOn črnilom in nato motiv pobarvan z akrilnimi barvami. Vse skupaj sem premazala...

Sem še mlada; vsaj imam se za mlado, saj štejem šele 38 let :) in imam napolnjenih 19 let delovne dobe. Če bo sreča na moji strani, jih bom imela marca naslednje leto jubilejnih dvajset. Čeprav bom morala delati še in še let, vseeno kdaj pa kdaj pomislim, če mi bo usojeno dočakati penzijo. Če mi bo vendarle uspel takšen podvig, je verjetno malo verjetno, da bom kaj dobila iz državne blagajne. Mogoče pa le ne bi bilo slabo razmišljati o kakšnem pokojninskem zavarovanju... ah, saj za to sem še premlada :-p , pa tudi vsem tem stebrom ne zaupam preveč. Denar shranjevat v nogavico? Kako le, če ga v mesecu nič ne ostane?! Sorodnikov nimam kakšnih bogatih, da bi lahko računala na kakšno bogato dediščino... Pri lotu tudi nimam sreče... Ima kdo kakšen pameten nasvet, kako se zavarovati za stara leta? Ampak, nekateri so pa upokojitev le dočakali. Vsem tistim, ki so garali do zaslužene penzije, privoščim dolgo in mirno uživanje! Naj bo tretje življensko obdobje polno zdravja, novih spoznanj, p...

Še ena izmed "afriških". Akrilne barve na platnu. Format 30 x 40 cm, spet povdarek na rdeči. Pričakovanje, upanje... Zaenkrat na obzorju nič sprememb, vendar vseeno upa, da bo videla, da se vrača... enkrat, verjetno že kmalu. Lepo nedeljo vsem skupaj!

Ja, saj vem... že miljavžent krat sem povedala, da si s fimom nisva na "ti" ampak me vedno nekak magično privlači. Velik krivec za ta eksperiment je tudi Klavdija in njen izziv . Prvo sem sicer delala nekaj drugega (pokažem naslednjič), vendar se je zadeva čisto sfižila. Potem je padla ideja - obesek z videzom mozaičnega stekla. Že pred časom sem nabavila stekleničko tekočega fima, ker sem ga takrat pač nujno potrebovala. Če me vprašate zakaj, pojma nimam.... vendar je bilo nujno :). V enem izmed postopkov za fimo liquid sem videla, da dekleta barvajo tekoči fimo z alkoholnimi inki. Ker tega maoja zaloga ne vsebuje, sem se odločila, da ga barvam z barvnimi kredami. Izbrala sem 10 barv, ki jih Klavdija v izzivu narekuje in jih z nožkom nastrgala. Dodala sem tekoči fimo, maso dobro premešala in potem s tem obarvanim fimom zapolnjevala prostorčke na obesku. Dokler je bil fimo še surov, so bile barve pastelne in so ustrezale barvni lestvici, ki jo zahteva Klavdija. Žal pa je p...

Ja, zamislila sem si preprosto čestitko, za fankta, ob slovestnosti krsta. Seveda bi bilo najhitreje potegniti kakšno brezplačno slikico angelčka iz skrinje svetovnega spleta, jo lepo izrezati in jo prilepiti na osnovo... Ne, želela sem, da bo v čestitki čimveč mojega truda. Pa vendar naj bi čestitka izgledala preprosto, ne nasičeno in zabasano z dodatki. Je pa žal slikana ponoči; ji ni bilo namenjeno dočakati dneva v moji sobici, pa še postrani stoji :( S to čestitko sodelujem tudi na zame prvem izzivu, izzivu št. 13 na CRAFT-alnici , ki išče nekaj bleščečega. Sicer se voščilnica ne blešči tako, da bo moral človek zaščitna očala nadeti, pa vendar upam, da mi trinajstica prinese kaj sreče ;) Pa še drugi del objave: In zadnjič mi je NAMO podelila nagradico, ki se imenuje nagradni sonček. Namo, en velik objem in hvala za nagradico! Pravila prejemanja pa so: 1. Napisati je potrebno objavo o nagradi in seveda napisali od koga sem jo prejela z linkom na njeno stran 2. Potem nagradico po...

To sem ugotovila, ko sem izdelala dva ali tri te obeske. Najprej mi je bila všeč ideja in izdelek, ki sem ga videla na strani postopkov splitcoaststampers . Seveda sem se lotila izdelka "kar tako", v upanju, da nastane vsaj približek izdelka v postopku. In še pred izdelavo sem vedela, da bom naredila le enostranski okras... obojestranski mi res ne pride kje v poštev. Pa seveda sem okras malo spremenila oz. sem mu dodala malo "moje" dekoracije. Ko sem končala prvega, sem vedela, da bo šel na čestitko - takšno, ki je ne pošiljamo po pošti ampak jo osebno izročimo slavljencu. Potem sem v izdelku videla dekoracijo za kakšno darilo - namesto pentljice... Pri tretjem se mi je zdelo, da bi lahko dva enaka zlepila in dobila obesek za božično drevo... Sedaj že razmišljam, kaj bi nastalo, če bi poskušala dva zlepiti na papirnati stožec in uporabiti izdelek za vrh božičnega drevesa. Možnosti je verjetno več in prepričana sem, da se mi bo porodila še kakšna ideja o uporabnost...

Sama z leti nisem obremenjena (še ne). Včasih moram celo izračunati, koliko sem sploh stara... Se spominjam, ko smo sošolke iz srednje šole sedele na avtobusu in opazovale ženske, stare okoli 30-40 let, kako so se vso pot smejale. Takrat smo si mislile:"Koklje stare... pri teh letih bi pa že lahko pokazale malo več resnosti!" In kako je danes z mano? Kjer le morem, si privoščim kakšno šalo. Pravtako sem spoznala, da se da veliko težav rešiti z dobro voljo, nasmeh na obrazu pa odpre mariskatera vrata... Čestitka, izdelana po naročilu; zahteva oz. želja je bila, naj bo na čestitki ime slavljenke in številka, ki označuje slavljenkino starost. Ker menim, da ima vsaka dama rada vrtnice, sem dodala na čestitko "kito cvetja". Pri štampiljki metulja sem se poigrala s tehniko barvanja in embosiranja s prozornim embosing prahom, ki vsebuje bleščice. Z rezultatom sem zadovoljna, upam pa, da bosta zadovoljni tudi tako naročnica kot tudi slavljenka. Smejmo se; nasmeh nič ne stan...

je zaživela :) Končno mi je uspelo spraviti v red vsaj 99 % vsega materiala, ki se je sedaj dva polna meseca vlačil po škatlah, le te pa po stanovanju in v kleti. Le še kakšni dve ali tri škatle so potrebne prebiranja in zlaganja ( ugotavljam, da mi manjka kar nekaj pripomočkov in barvic - upam, da so v še nepregledanih škatlah). Sobica je sicer majhna, komaj okoli 8 m2 metrov velika... vendar dovolj velika, da sem vanjo spravila omaro, kotno pisalno mizo in udoben stol... Tudi za predalnik na kolesih in manjši voziček za odlaganje se je našlo dovolj prostora. V omari sicer še ni tako, kot bi moralo biti - pa zaenkrat se kar dobro znajdem... Manjka mi še povezava z modemom, potem bom pa v sobi tudi povezana s svetovnim spletom (zaenkrat moram še v drugi sobi viseti na računalniku :) ) In v tej sobici je taaaaaakooooo prijetno ustvarjati; mi je uspelo dokončati eno verižico, ki so ji manjkali še samo zaključki... Pa naredila sem že eno čestitko, namenjeno novopečenemu upokojencu, moji p...

Vse to me zelo jezi in moti. Kaj si res nihče ne da dopovedati, da hočem zmerno toplo vreme, konstantno 22-25 stopinj čez vse leto? Ja, ja... saj vem... No, hvala bogu še vsaj snega ni! Nikoli si nisem mislila, da bom konec avgusta (govorim za pretekle dneve) in na začetku septembra vlekla iz omare oblačila z dolgimi rokavi. Še dobro, da sva se letos z mojim dragim odločila za bolj zgodnji dopust in nisva čakala na prvo polovico septembra... Slika. Akrilne barve na platno. 60 x60 cm. Tema Afrika. Po naročilu z veliko rdeče barve. Od časa do časa prija vzeti v roke čopič in barve..

Saj ne, da je nimam. Jo imam. Ampak je še vedno polna škatl in vrečk, ki mi jih še ni uspelo razsortirati. Najbolj se bojim, da bom porabila veliko časa pri urejanju ustvarjalnega materiala - me je kar strah, ko bom zaplula med papirnate in tekstilne valove trenutnega nereda. V mislih sicer že pospravljam, ampak... Je res zadnji čas, da se lotim še te sobice in bom končno lahko začela z papirčkanjem in ostalim ustvarjanjem. Zadnja voščilnica, ki je nastala pred selitvijo: Se beremo!

Ljubim trenutke, ko se čas umiri; ko slišiš skoraj vsak utrip srca, ki se umirja po dnevih, tednih, mesecih življenja v naglici in stresu. Ko si razpet med službo in delom doma, ko zvečer samo še padeš v posteljo in se zjutraj zbudiš v enakem položaju, kot si se pred nekaj urami vlegel... Ko bi moral na pot proti morju ob 7-ih zvečer, pa si še vedno v službi... ko ti sorodniki in prijatelji pomagajo seliti še zadnje škatle iz "starega" stanovanja v "novo" , ker sam pač ne utegneš in si še vedno v službi.... Takrat se začne v telese dogajati nekaj čudnega, nekaj neopisljivega... ne veš več, ali boš v stanju preživeti še nekaj ur... nekaj ur, ki loči stresno življenje od umirjenega oddiha. Ob 11-ih zvečer nama je le uspelo nabasati kovček v moj "škegn" (renault scenic) in sva se podala na pot proti jugu nekdaj bratske dežele; preko Hrvaške do Bosne, spet malo po Hfrvaški in nato v Črno goro. 12 ur potovanja z nekaj vmesnimi postanki in 2 uri spanja. Čas, ki...