M a r i č k a

Polna pričakovanja letošnjih velikonočnih praznikov na žalost ugotavljam, da so.... spet mimo. Sicer sem planirala, da bom imela letos malo podaljšane - združene s prvomajskimi, vendar služba ne dopušča. Kaj hočem, jutri bo treba spet v službo. Sem pa kljub temu te dni preživela čudovito; v soboto priprave na žegen in potem seveda obisk cerkve na Muti. Po žegnu prijetno druženje z mamo in sestro. V nedeljo, na sam praznik, kosilo pri mami. Po kosilu naju je na hitro obiskala še hčerka in nama prinesla čudovito košaro z jajčko. Pridna pupa :).  Potem smo se z našimi sosedi podali na Župank ( hrib nad Radljami, 30 minut hoje na eno stran). Je res pasal sprehod.... Danes pa sva se z mojim dragim podala na malo daljši sprehod; sva avto parkirala pri Ribniški koči in se podala prek hriba do Grmovškovega doma pod Kopami. Ker sem sama s kondicijo na nuli, sva šla zelo počasi. Po približno treh urah sva se vrnila do avtomobila. Kako že pravijo.... kratko in sladko... pa še res je bilo (...

Ljudje radi praznujemo; ker smo radi veseli, ker smo radi med prijetnimi ljudmi, ker nam je lepo, ko je .... lepo. Te dni je praznovala tudi moja v.d. tašča. V zahvalo, ker je tako dobrosrčna oseba, ker me vedno lepo sprejme in nenazadnje, ker je tudi mama mojega dragega, sem sestavila voščilnico z lastovko. Naj ji prinese še veliko topli dni :) Naslednje so pa velikonočne. Seveda je velika noč praznik, ki je povezan v glavnem z religijo - le otroci vidijo v veliki noči predvsem dan, ko so bogato obdarjeni. Zato sem se odločila, da na letošnjih velikonočnih ne bo zajčkov, pač pa bo na vseh upodobljeno ali trpljenje ali vstajenje Jezusa. Slikice sem spet našla na spletni strani Turn back to god . Vzemimo Jezusovo žrtev kot bogato obdaritev za vse nas. Prijetne in vesele velikonočne praznike vsem skupaj. Seveda ni velike noči brez pirhov; v naslednji objavi pokažem, kaj sem čarala s kvačko :)

Moja pupa ima maturantski ples. Posebej zanjo sem se potrudila z ustvarjanjem sladkih prigrizkov. Čeprav sem minjon kocke delala prvič, sem prav ponosna, da so mi tako uspele. Princeske po tem receptu pa itak vedno uspejo :). Za ljubitelje bolj "osvežilnega" peciva pa sem spekla borovničevo pecivo s skuto. Upam, da bo življenje moji pupi pogosto sladko.... Pozdravček!

Najprej sem bila nekako nezainteresirana za papirni filigran (quilling), pa me je potegnilo.... Potem sem se branila izdelovanja voščilnic z odtisi raznih punčk, pa sem spet podlegla.... Si rečem:"Ne, tega jaz ne bom delala....", pa vendar se ponavlja. Isto je z vintage fotkami. Sicer so mi voščilnice z starinskimi fotkami zelo všeč in občudujem njihove kreatorke, ampak jaz... kaj vem, se ne čutim v teh vodah, pa vendar poskušam kakšno takšno ustvarit. Dve takšni sem objavila že zadnjič, danes dodajam še tri: Eno za abrahamovca (je bila fotkana predno sem prilepila 50-ko) Pa dve za dušna pastirja, ki skrbita, da "ovčke" ne bi zašle s prave poti. Fotografije/slike za zadnji dve voščilnici sem našla tukaj . Imajo pestro izbiro religioznih sličic. Pa še misel za danes: Imejmo se radi. Odpuščajmo in ne bodimo zamerljivi. Življenje je eno samo, zato ga preživimo v ljubezni in spoštovanju do sočloveka. Prijetno nedeljo vsem skupaj!

Žabe se zbirajo rega kwak-kwak... pesmice pojejo rega kwak-kwak... He he he... ja, žabe imajo zabavo. In to v novi sobi nečaka Timoteja. V soboto sva bila z mojim dragim povabljena na "otvoritev" Timijeve sobe. In ker na takšno slovestnost ne moreš praznih rok, sem posebej zanj izdelala magnetno tablo z žabicami. Če prav bo Timi letos dopolnil 12 let, je izjavil, da so žabe zelo kulske :))))) Tabla je velika približno 50 x 50 cm in v jezeru se zabava 5 žab. Jim skoraj zavidam poležavanje na soncu in namakanje v prijetno topli vodi.... Upam, da bo tudi zaradi table zdaj nečak manj pozabljiv :) Pozdravček in imejte se radi :)!

Že pred časom sem dobila na mail zgodbico o našem življenju, ki pravi, da lahko primerjamo življenje z vožnjo vlaka. Ljudje vstopajo in izstopajo. Pri ustavljanjih se znajo zgoditi prijetna presenečenja. Človek doživlja srečne trenutke, ampak tudi nezgode, nesrečo, žalost. .. Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…Na žalost je resnica povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe….. V vlak bodo vstopile druge osebe,ki nam bodo za naše življenje zelo pomembne…To so naši bratje in sestre, naši prijatelji in ljudje katere srečujemo in jih imamo radi v svojem življenju… Mnoge osebe, katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod….. spet drugi celo vožnjo stremijo k temu, da bi imeli čimboljši in čimlepši sedež. Ko že mislijo, da so g...