M a r i č k a

Čeprav ne več toliko "računalniško" živa. Iskreno povedano, res mi zmanjkuje časa za objavljanje. Naj se zahvalim vsem, ki še vedno pokukate v mojo omaro, pa čeprav vas do danes ni čakalo nič novega :) Tudi tokrat ne bom veliko razsipavala s črkami. Delo od maja do danes bom predstavljala v sklopih. Najprej voščilnice, ki so bile namenjene birmankam/birmancem oz. prvoobhajankam/prvoobhajancem:  Nekaj je bilo tudi rojstev in krstov:   Se pa opravičujem za nekatere slabe fotke-tako je, če večinoma slikaš ponoči :( Zaenkrat naj bo dovolj. Grem zdaj še uredit naslednji sklop čestitk - POROKA Se beremo!

Birma Birma Birma Birma (škatla - knjigica) Prvo sveto obhajilo Prvo sveto obhajilo Za 20 let (motiv najdete na http://www.jakheath.com/) Za 20 let Za 60 let Za 69 let Zlata poroka, detajl Zlata poroka

Včasih se res sprašujem, od od jemljem moč. Imam občutek, da ne ustvarim nič, ko pa dam  digitalca na "praznenje", se pa kar potolažim. Tako je bilo tudi prejšnji teden; pravzaprav danes, ko sem se spomnila, da imam še neke slike, ki jih nisem potegnila s fotkiča.... Najprej sva bila na praznovanju RD pri Davorinu - srčnemu izvoljencu moje v.d. nečakinje Evelin. Ker je strastni ljubitelj in lastnik honde, je le-to dobil tudi na torti. Torta je bila klasična; sadna z jogurtovo kremo, oblečena v munchmellow fondant, Tudi avtomobilček je bil za pojest - sestavljen iz biskvita in v oblekci iz fondanta. Aja, okrogla pa je bila napolnjena z vanilijevo in čokoladno kremo. Bila je njami.... za vse prste obliznit... tako so vsaj rekli :) Tako smo praznovali v sredo.... Potem smo spet praznovali in sicer v soboto, ko smo bili povabljeni v Voličino na praznovanje abrahama. Z njim se je namreč srečala Sandijeva sestrična. Ker je še ne poznam dobro in (zaenkrat) nimamo nekih pogosti

Polna pričakovanja letošnjih velikonočnih praznikov na žalost ugotavljam, da so.... spet mimo. Sicer sem planirala, da bom imela letos malo podaljšane - združene s prvomajskimi, vendar služba ne dopušča. Kaj hočem, jutri bo treba spet v službo. Sem pa kljub temu te dni preživela čudovito; v soboto priprave na žegen in potem seveda obisk cerkve na Muti. Po žegnu prijetno druženje z mamo in sestro. V nedeljo, na sam praznik, kosilo pri mami. Po kosilu naju je na hitro obiskala še hčerka in nama prinesla čudovito košaro z jajčko. Pridna pupa :).  Potem smo se z našimi sosedi podali na Župank ( hrib nad Radljami, 30 minut hoje na eno stran). Je res pasal sprehod.... Danes pa sva se z mojim dragim podala na malo daljši sprehod; sva avto parkirala pri Ribniški koči in se podala prek hriba do Grmovškovega doma pod Kopami. Ker sem sama s kondicijo na nuli, sva šla zelo počasi. Po približno treh urah sva se vrnila do avtomobila. Kako že pravijo.... kratko in sladko... pa še res je bilo (če s