Vlak življenja
Že pred časom sem dobila na mail zgodbico o našem življenju, ki pravi, da lahko primerjamo življenje z vožnjo vlaka. Ljudje vstopajo in izstopajo. Pri ustavljanjih se znajo zgoditi prijetna presenečenja. Človek doživlja srečne trenutke, ampak tudi nezgode, nesrečo, žalost. ..
Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…Na žalost je resnica povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe…..
V vlak bodo vstopile druge osebe,ki nam bodo za naše življenje zelo pomembne…To so naši bratje in sestre, naši prijatelji in ljudje katere srečujemo in jih imamo radi v svojem življenju… Mnoge osebe, katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod….. spet drugi celo vožnjo stremijo k temu, da bi imeli čimboljši in čimlepši sedež. Ko že mislijo, da so ga zasedli, spet opazijo enega, ki je verjetno še boljši.... vso vožjo se pehajo za boljšim sedežem, na kancu pa ugotovijo, da si niso vzeli toliko časa, da bi vsaj malo sedli in si odpočili... V vožnji današnjega časa pa je žal tako, da je vedno več tistih, ki so srečni, da sedež sploh imajo....
Začnimo ceniti tisto, kar imamo. Spoštujmo sebe in naše bližnje in vso vožnjo skozi življenje bomo imeli prijetno družbo.
Potrudimo se , da bi imeli srečno popotovanje, da se ves trud na koncu stokratno poplača. Poizkušajmo, da pri sestopu iz vlaka pustimo sedež, ki bo pri ostalih potnikih, ki bodo nadaljevali potovanje, vzbudil hrepenenje, lepe in ugodne spomine…
Srečno potovanje!
Draga Jasna in dragi Bošjan! Vama pa še enkrat vse najlepše in najboljše!
Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…Na žalost je resnica povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe…..
V vlak bodo vstopile druge osebe,ki nam bodo za naše življenje zelo pomembne…To so naši bratje in sestre, naši prijatelji in ljudje katere srečujemo in jih imamo radi v svojem življenju… Mnoge osebe, katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod….. spet drugi celo vožnjo stremijo k temu, da bi imeli čimboljši in čimlepši sedež. Ko že mislijo, da so ga zasedli, spet opazijo enega, ki je verjetno še boljši.... vso vožjo se pehajo za boljšim sedežem, na kancu pa ugotovijo, da si niso vzeli toliko časa, da bi vsaj malo sedli in si odpočili... V vožnji današnjega časa pa je žal tako, da je vedno več tistih, ki so srečni, da sedež sploh imajo....
Začnimo ceniti tisto, kar imamo. Spoštujmo sebe in naše bližnje in vso vožnjo skozi življenje bomo imeli prijetno družbo.
Potrudimo se , da bi imeli srečno popotovanje, da se ves trud na koncu stokratno poplača. Poizkušajmo, da pri sestopu iz vlaka pustimo sedež, ki bo pri ostalih potnikih, ki bodo nadaljevali potovanje, vzbudil hrepenenje, lepe in ugodne spomine…
Srečno potovanje!
Draga Jasna in dragi Bošjan! Vama pa še enkrat vse najlepše in najboljše!
Komentarji
Lepo in globoko razmišljanje si opremila s krasnimi voščilnicami.
in lepe čestitke :)