Šivanje, kvačkanje in polaganje tapet pa še bombonček

Včasih pride dan, ko mi je vse napoti...še sama sebe se takrat najraje izogibam :(. In eden takšnih dnevov je bil danes; slaba volja v službi, ko mi ni šlo nič od rok, rahel spor s hčerko, ki me zadnje čase lahko spravi v slabo voljo prav vsako minuto, vročina zunaj, ki niti dihati ne pusti....
Ko sem prišla domov, me je v nabiralniku čakalo kup reklam, ki jih moram nesti (seveda poleg nakupa v dveh vrečkah) po 45 stopnicah v zadnje nadstropje bloka, kjer se nahaja naše malo gnezdece. Si predstavljate, kako je hoditi po stopnicah v bloku, ki ima del steklene strehe in sonce na vso moč pripeka????
Ko sem končno prisopihala na vrh, sem zagledala veliko rumeno kuverto, kako se nemočna naslanja na vrata našega stanovanja. Nič mi ni bilo več vroče, pa tudi noge so dobile lahkotnejši korak, saj sem vedela, kaj je prišlo; bombooooončeeeek :)))))))))))
Slaba volja je izginila, kot da bi jo posesal vakuum :) Kokica, en velik objem v zahvalo!
Sliko sem si sposodila kar pri Kokici ;)
Zdaj pa še o ostalem...
Se vam kdaj zgodi, da se lotite nekega projekta, potem pa na pol dokončanega pustite nekje v škatli, da čaka na vaše usmiljenje, da ga spet primete v roke? No pri meni se to zadnje čase dogaja kar pogosto.
Da začnem z najbolj starim grehom (danes govorim samo o projektih, ki sem jih uspela dokončati-ostalim namenim besedico ali dve kdaj drugič) - kvačkana verižica. Začela sem jo kvačkati lani.... ja res je; natančneje okoli 10. julija 2008. Namenila sem jo hčerki. Ker nakita ne nosi pogosto, se ji tudi ni mudilo, da jo dobi.... in zato je, narejena na 3/4, čakala na polici... Dokončala sem jo prejšnji teden, včeraj pa sem ji jo tudi izročila. Je povsem preprosta kačica, kvačkana s tremi perlami v krogu, dolga približno 1 meter, brez zaključkov... se samo zaveže.


Naslednja zadevica so copatki in klobuček za nečaka. Sešito je bilo kar hitro, je pa žal vedno ostalo doma, ko smo šli na obisk in tako sem tudi to darilce predala šele pred nekaj dnevi. Ni nevemkaj, je pa toliko, da me je spet prijelo, da bi malo šivala....




Naj spregovorim še o polaganju tapet; sicer tu ne gre za nedokončan projekt, ampak bolj za odlašanje začetka izdelave. Pa še dobro, da sem zavlačevala, saj sem v soboto v taščini garaži odkrila pravi zaklad; škatlo shranjenih tapet izpred ne vem 15 mogoče 20 let... Si predstavljate, kako so mi zasijale oči, ko sem zagledala te rolce????
Da nadaljujem... ne gre za polaganje tapet na stene, pač pa za izdelavo voščilnice, za katero sem vedela že mesec dni, da jo moram imeti končano do danes.... včeraj mi je le uspelo.
Za vse sem uporabila tapete, razen za osnovo za voščilnico. Vrtnice, naštancane rožice (na notranji strani), podlaga, okvirček za "sliko", poševni trakci..... vse so tapete; meni čudovite, posebne, dragocene...


Takole, spet mi je uspelo namešati ročnodelsko solato. Sedaj pa grem dokončat še en projekt; današnje kosilo - hrenovke v srajčkah in solato :).

Lepo se imejte!