M a r i č k a

pa malo več slikic. Zasedena z delom do konca in naprej, pa kljub temu najdem čas za "papirčkanje". Sem sedaj večino časa v najinem stanovanju, ki ga preurejava. Večerne ure so namenjene sestavljanju čestitk, vabil in drugih papirčkov. Kmalu pokažem kaj več... Tole je nastalo v preteklih dnevih Veliko sončka vsem skupaj!

V soboto sva se s Klavdijo dobili na kavi. Klavdija je imela delavnico v Slovenj Gradcu, v ustvarjalni trgovini Fantasy, in tam sem tudi zapravila kar nekaj evrčkov. Med drugim je v košarico padla tudi štanca za robove in nekaj svilenih šopkov rožic. Sem včeraj morala vse skupaj nekako preizkusiti in sestaviti. Pa še razlog za sestavljanje sem imela, saj je Tina izrazila željo, da ji naredim nekaj vabil za njeno prvorojenko Tijo. Že samo zaradi tega, ker sem vedela, za koga sestavljam čestitko/vabilo, me je še bolj vleklo k delu. Nastalo je tole: Uporabila sem Classic/Silky papir v nežno beige barvi. Sredina je embosiran bel šeleshamer. Dodala sem še svilene trakce, rožico in to je to :) Preprosto in nežno.... Lep pozdrav do naslednjič!

velikonočni prakzniki. Letos se nisem preveč obremenjevala, kaj bom komu podarila, saj sem bila itak na tesnem s časom... Seveda še niti vsi niso dobili pisank, pa nekako se bo tudi to uredilo. Zadnje dni pred veliko nočjo sem delala oblečena jajčka, moj dragi pa mi je pomagal pri embalaži zanje. S skupnimi močmi nama je spelo narediti tale kupček pisank: Pa še pospravljene v embalažo: Tudi k blagoslovu jedi smo nesli košarico, letos je bila v metuljčkasti preobleki: Ker sem se letos ognila barvanju jajčk, sem podarila tudi nekaj drugačnih jajč v košarici. Ko sem nekaj dni pred veliko nočjo hodila po Lidlu, sem našla silikonski model "košarice z jajčki". Takoj je padla ideja, kaj bo iz tega nastalo. Mislim, da sem do danes spekla 8 teh košaric. Za osnovo sem uporabila marmorni kolač, pobarvala sem ga pa s čokolado in limoninim ledom, kateremu sem dodala živilsko barvo. Za primerjavo: za te kolače sem porabila 32 jajc, 2,4 kg sladkorja in enako količino moke, nekaj več kot l...

Že pred leti (verjetno bo tega okoli 10 let) me je prodajalka v naši papirnici naučila, kako se oblačijo pirhi. Gre seveda za stiropor jajčke, ki jih oblečemo v blago. Postopek je sila preprost. Na stiropor jajčko si skiciramo like - geometrijske oblike in po črtah zarežemo s skalpelom približno 1/2 cm globoko. Pazimo, da ne prerežemo ali odlomimo jajčke. Nato si narežemo koščke blaga (najboljše je jersey, ker je raztegljivo), ki naj bodo malenkost večji, kot so liki na jajčki. Posamezne koščke blaga polagamo na like in jih s hrbtno stranjo skalpela potlačimo v zareze. Dodamo okraske, trakec, aplikacije, kakšno barvno perje, ki jih pritrdimo z bucikami in jajčka je gotova. :) Čisto preprosto, ne? :)

To je najljubša risanka mojega nečaka Nejca. In Nejc je prejšnjo nedeljo upihnil dve svečki na torti. Za darilo je dobil torto. Sestra mi je povedala, da naj bo preprosta in naj narišem gor samo Cuddliese. Če sem iskrena, sem takrat prvič slišala za te podobe. Seveda sem se povprašala strička googla, kaj mi ve povedati o teh bitjecih. Meni ličijo na telebajske - le da so dosti manjši... pač baby izvedba. In k sreči sploh niso zakomlicirana bitjeca, tako, da sem jih uspela (figurice) narediti v treh urah. Tako, predstavljam vam Cuddliese Uporabila sem še različne bombone in kisle špagete (ki sem jih prej oplaknila, da niso bili tako kisli) za okrasitev. Lepšega darila Nejcu ne bi mogla dati... ko je videl torto, je takoj povedal vsa imena teh bitjec. Takole, zdaj pa še malo k meni in mojim težavam. Kot je bilo verjetno opaziti, sem bila dlje časa odsotna v blogarskem svetu. Moja bolezen mi končno ne povzroča več preglavic - verjetno tudi zato, ker vsak dan jemljem zdravila. Krvni pritis...

Zamujam z objavo. Spet. Krivo je moje slabo počutje. Diagnoza: telesna izčrpanost in visok krvni tlak. Delam na tem, da bo vse bolje, vendar.... so dnevi, ko mi je povsem dobro in spet dnevi, ko sem čisto brez volje in zelo nervozna... Ampak danes sem se odločila, da končno objavim fotke čestitke, ki sem jo naredila moji pupi za njen 18. rojstni dan. Tako je.... moje dete je stopilo prek praga otroštva v svet odraslih. Seveda njej največ pomeni to, da bo sedaj lahko naredila vozniški izpit in bo bolj mobilna. Verjamem, da bodo ostale pravice in dolžnosti prišle naknadno... Ja, moja pupa. Se še dobro spominjam, ko je privekala na svet skoraj 14 dni bolj pozno, kot so zdravniki predvidevali. In kako je na božični večer naredila prve samostojne korake, šla prvič v vrtec in nato v šolo.... Kako si je v prvem razredu sama napisala opravičilo, ker se ji ni ljubilo telovaditi.... Kako sva kupovali obleko za valeto, tuhtali, v katero šolo se bo vpisala, šle na vpis... letos pa končuje tretji l...

nastane del darila za nečakinjo. Del pravim zato, ker še vedno čakamo, da nam poštar prinese drugi del darila. Najprej čestitka. Kombinacija zlaganja, prelaganja, rezljanja in lepljenja. Preprost iris folding za zunanjo stran, obogaten z naštancanimi retro rožicami. Rožice so embosirane in senčene z distress inki. Dodala sem tudi citat iz Malega princa, saj navezuje pogled v notranjost voščilnice. Za notranjost sem uporabila motiv iz revije Faszinierende Grußkarten. Motiv je izrezljan iz barvnega kartona in nato po načrtu zgiban. Tudi izrezan motiv sem senčila z distress inki. Motiv sem prilepila na podlago, dodala še nekaj retro rožic in voščilnica je bila gotova. Pravi čar dobi, če bo za motivom postavila čajno lučko na baterije. S pravim ognjem se ne bi igrala - papir je le papir ;) Seveda sledi še sladko - torta. Ker rada delam darila v kombinacijah, sem si dejala, če mi je uspel quilling na torti, mi bo tudi iris folding :) In nastalo je tole: Torta je bila sadna; jagode in jogurt...

Se mi zdi, da včasih ni ne konca ne kraja z obveznostmi in delom. V službi itak gužva, doma pa tudi. Moj dragi je že sedem tednov v bolniški zaradi zloma gležnja. Na začetku sem ga vozila na Ptuj vsak drugi teden, zdaj sva pa spodaj kar vsak vikend - ima ob ponedeljkih preglede in greva raje kar v nedeljo dol, da se v ponedeljek ne gužvava po cesti :). Še dobro, da imava kje prespati, za kar se Sandijevi družini iz srca zahvaljujem. Upam, da se bom lahko kdaj oddolžila za te usluge. Tako sva sedaj vsako nedeljo in vsak ponedeljek abonirana s polnim penzionom :)))) No, ja... pa v teh tednih sem že kar nabrala kilometrine za volanom. Sem se morala sprijazniti s tem, da sedaj nisem kopilot ampak glavni pilot :). Ker me del vikenda ni doma, vsa opravila nekako stlačim v popoldanske (ali bolje rečeno v večerne) ure med tednom in seveda v sobotni dan. Se mi zdi, da ne počnem več drugega kot kuhanje, pomivanje, kuhanje, pomivanje... za presekat je kakšen stroj perila za obesit in potem cunji...

Alenka me je potunkala, da zapišem sedem resnic o meni. Naj ji bo :)))))) Torej, sedem resnic o moji malenkosti: Ljubim življenje. Res… čeprav imam včasih občutek, da ne znam živeti tistega »pravega« življenja, sem vseeno srečna, da živim. V zadnjih dveh letih mi je smrt vzela toliko meni ljubih ljudi. Nikoli si nisem znala predstavljati življenja brez mojih staršev, pa vendar me je doletelo, da sem skoraj »čez noč« ostala brez očeta. V devetnajstih dneh, kolikor je trajalo njegovo trpljenje v bolnišnici, se nikakor nisem mogla (ali bolje rečeno želela) pripraviti na dan, ko nas bo zapustil za vedno. In še danes nočem dopustiti resnice, da ga res ni več med nami. Z mano je vsak dan… v srcu in v mislih; pa vendar zelo pogrešam njegovo besedo, nasmeh, nasvet… Moja Ines. Čez manj kot mesec dni bo praznovala prestop v svet odraslih in svet večjih pravic (na povečanje dolžnosti in odgovornosti radi pozabljajo J ), presto...

Včasih me želje obdarovancev privedejo do tega, da vzamem v roke barve in čopiče. Sama trenutno nisem imela nobene želje po slikanju, mi je pa sestra zadnjič omenila, da je bila njenemu možu zelo všeč ena slika v trgovini; tema z afričanko v toplih barvah. Bi se menda zelo podala v njuno na novo opremljeno spalnico. In ker je te dni svak ravno praznoval rojstni dan, sem se spomnila, da bi mu lahko podarila takšno sliko. Bila sem povsem prepričana, da imam na zalogi še vsaj eno napeto platno, pa ga žal ni bilo. Tako sem uporabila kar lepenko, namenjeno za paspartuje. Še dobro, da sem imela doma vsaj okvir za sliko. Upam, da bodo obdarovancu motiv in barve všeč. Mogoče naredim še čestitko na podobno tematiko... bom videla, če bo zadosti časa. Imejte se lepo! :)

Če se ne motim, je bilo tudi lani tako... v decembru skoraj nič snega, januarja ga je pa začelo trosit... Ma, saj me sam sneg ne moti, tudi mraz me ne, ampak... ubijajo me te neočiščene ceste in vozniki, ki mislijo, da se da po snegu pravtako hitro voziti, kot po suhi cesti :(. Včeraj, ko sem šla domov iz službe, sem prav oprazovala (in občudovala) nekatere lahkomiselne šoferje; vozili so pravtako hitro, kot navadno, da o zaviranju sploh ne govorim - marsikaterega je kar veselo zaneslo po cesti. Sama nisem vešča vožnje v takšnih razmerah, zato se prav bojim, ker grem jutri spet na "teren". Upam, da me bodo varovali vsi svetniki, ki jih bom klicala na pomoč :) Ker je zima in z zimo je povezan mraz, sem po dolgem času prijela v roke pletilke - kupila sem namreč "bunkasto" volno in sem spletla dva šala; enega za mojo pupo, drugega zame - da nama mraz ne bo prišel do živega :) Pa še prav luštno je plesti s tole volno - sem začela sem v četrtek zvečer, včeraj zvečer pa...

Joj, kako ste me razveselile punce! Mka-Mojca, Sonja in Suzi (upam, da nisem katere spregledala), hvala vam! Kako paše... še posebej ob tako napornem dnevu, ko ne veš več, kje se te drži glava, posije sončna nagrada in polepša dan! Glede na to, da je nagrada verjetno že zaokročila po blog - svetu, jo poklanjam vsem, ki pokukate v mojo omaro zmešnjav in mešane solate :) - z veseljem vam jo podarim! Takole, zdaj pa bežim nazaj za štedilnik - sem že tako lačna, da vidim zvezdice pred očmi :((((( Želim vam veliko sončka! :)

Seveda se spodobi, da najprej zaželim veliko veselja, ljubezni, sreče, časa za tiste prave stvari in prijateljstvo za prave ljudi... vse to naj vam prinese leto 2010! Sedaj pa k svečniku. Res je iz papirja, vendar sem za varnost dodala stekleno posodico, v katero damo čajno svečko. Izdelava: 2 do 3 dni. Najprej sem naredila takšnega preprostega. Sestavne dele sem "poštirkala" in jih pustila, da se čez noč posušijo. Naslednji dan sem delčke zlepila: Ko je bil končan, sem se odločila, da ga nadgradim. Tole so sestavni deli nadgradnje: Ko sem krogce oblikovala in jih zlepila skupaj tako, kot morajo priti, je bilo potrebno posamezne motive še utrditi (mešanica vode in lepila). Seveda so morali spet počivati čez noč: Tretji dan je prišlo na vrsto lepljenje motivov na podlago. Lepilo je še mokro, saj sem svečnik oddala takoj, ko je bil gotov (čeprav je bil še moker). Dobila ga je teta za rojstni dan. Proti večeru se je lepilo že skoraj posušilo in je postalo skoraj nevidno. Pogled...