M a r i č k a

Ja, še sem živa

2011-10-17T19:30:00.000+02:00

Čeprav ne več toliko "računalniško" živa. Iskreno povedano, res mi zmanjkuje časa za objavljanje.
Naj se zahvalim vsem, ki še vedno pokukate v mojo omaro, pa čeprav vas do danes ni čakalo nič novega :)
Tudi tokrat ne bom veliko razsipavala s črkami. Delo od maja do danes bom predstavljala v sklopih. Najprej voščilnice, ki so bile namenjene birmankam/birmancem oz. prvoobhajankam/prvoobhajancem:

Nekaj je bilo tudi rojstev in krstov:

Se pa opravičujem za nekatere slabe fotke-tako je, če večinoma slikaš ponoči :(
Zaenkrat naj bo dovolj. Grem zdaj še uredit naslednji sklop čestitk - POROKA
Se beremo!

Brez besed...

2011-05-16T18:22:00.000+02:00

Birma

Birma (škatla - knjigica)

Prvo sveto obhajilo

Za 20 let (motiv najdete na http://www.jakheath.com/)

Za 20 let

Za 60 let

Za 69 let


Zlata poroka, detajl

Zlata poroka

Spet ...torta :)

2011-05-07T15:39:00.000+02:00

Za hčerko sodelavke, ki bo jutri prejela blagoslov svete birme.

Polovica čokoladne, polovica sadne. Oblečena v munchmellow fondant. Obrezline so bile dobre, upam, da bo tudi torta všeč prejemnici in njenim gostom.

Pa še majhna prošnja za obiskovalce mojega bloga. Radio city eksperimentira: kaj bi naredili za 10.000 evrov. Sama ne sodelujem v tekmovanju, mi je pa všeč predlog Karmen, ki bi v času počitnic za ta denar organizirala delavnice za otroke v Mestnem parku. Če vam ni odveč, kliknite TUKAJ in glasujte za ustvarjalno poletje mariborskih otrok. Glede na to, da je vedno manj takšnih in drugačnih dejavnosti, ki zaposlijo otroke čez poletje, menim, da bi bila to zanimiva popestritev najmlajšim. Upam tudi, da nisem redka, ki misli, da je bolje denar pokloniti nekomu, ki bi naredil nekaj za otroke. Vsekakor se mi zdi predlog Karmen najbolj vreden podarjene vsote. Žal mi je le, da se nisem prej spomnila in objavila link.... glasovanje namreč traja le še danes in jutri.

Zdaj pa ven.... na sončka :)
Lepo se imejte!

praznovanje... spet

2011-05-05T20:45:00.000+02:00

Včasih se res sprašujem, od od jemljem moč. Imam občutek, da ne ustvarim nič, ko pa dam digitalca na "praznenje", se pa kar potolažim.

Tako je bilo tudi prejšnji teden; pravzaprav danes, ko sem se spomnila, da imam še neke slike, ki jih nisem potegnila s fotkiča....

Najprej sva bila na praznovanju RD pri Davorinu - srčnemu izvoljencu moje v.d. nečakinje Evelin. Ker je strastni ljubitelj in lastnik honde, je le-to dobil tudi na torti. Torta je bila klasična; sadna z jogurtovo kremo, oblečena v munchmellow fondant, Tudi avtomobilček je bil za pojest - sestavljen iz biskvita in v oblekci iz fondanta. Aja, okrogla pa je bila napolnjena z vanilijevo in čokoladno kremo. Bila je njami.... za vse prste obliznit... tako so vsaj rekli :) Tako smo praznovali v sredo....

Potem smo spet praznovali in sicer v soboto, ko smo bili povabljeni v Voličino na praznovanje abrahama. Z njim se je namreč srečala Sandijeva sestrična.

Ker je še ne poznam dobro in (zaenkrat) nimamo nekih pogostih srečanj in kofetkanj, sva se odločila, da ji pokloniva nekaj evrčkov. Shranila sva jih v kuverto na notranji strani voščilnice.

In ker ženske (ne glede na leta) ljubimo vrtnice, pentljice in metuljčke, voščilnica ni mogla biti brez njih...

Tako pa smo praznovali v soboto...

V nedeljo popoldan sva se vrnila domov, v ponedeljek pa so naju sosedje povabili na piknik-kosilo. Šele takrat so povedali, da glava družine praznuje godovni dan. Brez darila se seveda ne gre, zato sem hitro "obdelala" steklenico traminca.

Še dobro, da so svedrčki za graviranje doma in tudi mašinca je vedno pri roki. Ker je steklenica napolnjena z belim vinom, se motiv ni lepo videl. Malo bele in zlate akrilne barve je pripomoglo k boljšemu videzu darila. In tako smo praznovali v ponedeljek...

Minil je pester teden. Teden, napolnjen z lepimi in prijetnimi trenutki. Trenutki, ki dajejo moč in energijo.
Vsem skupaj želim veliko takšnih trenutkov, ki napolnijo naše baterije.

Imejte se lepo!

Pa so mimo še eni prazniki

2011-04-25T19:12:00.000+02:00

Polna pričakovanja letošnjih velikonočnih praznikov na žalost ugotavljam, da so.... spet mimo. Sicer sem planirala, da bom imela letos malo podaljšane - združene s prvomajskimi, vendar služba ne dopušča. Kaj hočem, jutri bo treba spet v službo.

Sem pa kljub temu te dni preživela čudovito; v soboto priprave na žegen in potem seveda obisk cerkve na Muti. Po žegnu prijetno druženje z mamo in sestro. V nedeljo, na sam praznik, kosilo pri mami. Po kosilu naju je na hitro obiskala še hčerka in nama prinesla čudovito košaro z jajčko. Pridna pupa :). Potem smo se z našimi sosedi podali na Župank ( hrib nad Radljami, 30 minut hoje na eno stran). Je res pasal sprehod....
Danes pa sva se z mojim dragim podala na malo daljši sprehod; sva avto parkirala pri Ribniški koči in se podala prek hriba do Grmovškovega doma pod Kopami. Ker sem sama s kondicijo na nuli, sva šla zelo počasi. Po približno treh urah sva se vrnila do avtomobila.

Kako že pravijo.... kratko in sladko... pa še res je bilo (če seveda sedaj odmislim rahlo pekoč občutek v mišicah he he he).
Sedaj pa dežuje.... sem komaj čakala dež, da malo oplakne ta nadležni cvetni prah....
Upam, da ste tudi vi preživeli čudovite praznike. Če pa vam je uspelo jih podaljšati, potem uživajte še naprej!

Praznovanja...

2011-04-21T19:45:00.000+02:00

Ljudje radi praznujemo; ker smo radi veseli, ker smo radi med prijetnimi ljudmi, ker nam je lepo, ko je .... lepo.

Te dni je praznovala tudi moja v.d. tašča. V zahvalo, ker je tako dobrosrčna oseba, ker me vedno lepo sprejme in nenazadnje, ker je tudi mama mojega dragega, sem sestavila voščilnico z lastovko. Naj ji prinese še veliko topli dni :)

Naslednje so pa velikonočne. Seveda je velika noč praznik, ki je povezan v glavnem z religijo - le otroci vidijo v veliki noči predvsem dan, ko so bogato obdarjeni. Zato sem se odločila, da na letošnjih velikonočnih ne bo zajčkov, pač pa bo na vseh upodobljeno ali trpljenje ali vstajenje Jezusa. Slikice sem spet našla na spletni strani Turn back to god. Vzemimo Jezusovo žrtev kot bogato obdaritev za vse nas.

Prijetne in vesele velikonočne praznike vsem skupaj.

Seveda ni velike noči brez pirhov; v naslednji objavi pokažem, kaj sem čarala s kvačko :)

Ustvarjanje malo drugače

2011-04-15T19:07:00.000+02:00

Moja pupa ima maturantski ples. Posebej zanjo sem se potrudila z ustvarjanjem sladkih prigrizkov. Čeprav sem minjon kocke delala prvič, sem prav ponosna, da so mi tako uspele.

Princeske po tem receptu pa itak vedno uspejo :). Za ljubitelje bolj "osvežilnega" peciva pa sem spekla borovničevo pecivo s skuto.

Upam, da bo življenje moji pupi pogosto sladko....

Pozdravček!

Ko se ti priljubijo voščilnice s fotkami

2011-04-10T18:31:00.000+02:00

Najprej sem bila nekako nezainteresirana za papirni filigran (quilling), pa me je potegnilo....
Potem sem se branila izdelovanja voščilnic z odtisi raznih punčk, pa sem spet podlegla....
Si rečem:"Ne, tega jaz ne bom delala....", pa vendar se ponavlja. Isto je z vintage fotkami. Sicer so mi voščilnice z starinskimi fotkami zelo všeč in občudujem njihove kreatorke, ampak jaz... kaj vem, se ne čutim v teh vodah, pa vendar poskušam kakšno takšno ustvarit. Dve takšni sem objavila že zadnjič, danes dodajam še tri:

Eno za abrahamovca (je bila fotkana predno sem prilepila 50-ko)

Pa dve za dušna pastirja, ki skrbita, da "ovčke" ne bi zašle s prave poti.

Fotografije/slike za zadnji dve voščilnici sem našla tukaj. Imajo pestro izbiro religioznih sličic.

Pa še misel za danes: Imejmo se radi. Odpuščajmo in ne bodimo zamerljivi. Življenje je eno samo, zato ga preživimo v ljubezni in spoštovanju do sočloveka.

Prijetno nedeljo vsem skupaj!

Žabja zabava

2011-04-06T14:26:00.000+02:00

Žabe se zbirajo

rega kwak-kwak...

pesmice pojejo

rega kwak-kwak...

He he he... ja, žabe imajo zabavo.

In to v novi sobi nečaka Timoteja. V soboto sva bila z mojim dragim povabljena na "otvoritev" Timijeve sobe. In ker na takšno slovestnost ne moreš praznih rok, sem posebej zanj izdelala magnetno tablo z žabicami. Če prav bo Timi letos dopolnil 12 let, je izjavil, da so žabe zelo kulske :)))))

Tabla je velika približno 50 x 50 cm in v jezeru se zabava 5 žab. Jim skoraj zavidam poležavanje na soncu in namakanje v prijetno topli vodi....

Upam, da bo tudi zaradi table zdaj nečak manj pozabljiv :)

Pozdravček in imejte se radi :)!

Vlak življenja

2011-04-02T18:41:00.000+02:00

Že pred časom sem dobila na mail zgodbico o našem življenju, ki pravi, da lahko primerjamo življenje z vožnjo vlaka. Ljudje vstopajo in izstopajo. Pri ustavljanjih se znajo zgoditi prijetna presenečenja. Človek doživlja srečne trenutke, ampak tudi nezgode, nesrečo, žalost. ..

Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…Na žalost je resnica povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe…..

V vlak bodo vstopile druge osebe,ki nam bodo za naše življenje zelo pomembne…To so naši bratje in sestre, naši prijatelji in ljudje katere srečujemo in jih imamo radi v svojem življenju… Mnoge osebe, katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod….. spet drugi celo vožnjo stremijo k temu, da bi imeli čimboljši in čimlepši sedež. Ko že mislijo, da so ga zasedli, spet opazijo enega, ki je verjetno še boljši.... vso vožjo se pehajo za boljšim sedežem, na kancu pa ugotovijo, da si niso vzeli toliko časa, da bi vsaj malo sedli in si odpočili... V vožnji današnjega časa pa je žal tako, da je vedno več tistih, ki so srečni, da sedež sploh imajo....

Začnimo ceniti tisto, kar imamo. Spoštujmo sebe in naše bližnje in vso vožnjo skozi življenje bomo imeli prijetno družbo.
Potrudimo se , da bi imeli srečno popotovanje, da se ves trud na koncu stokratno poplača. Poizkušajmo, da pri sestopu iz vlaka pustimo sedež, ki bo pri ostalih potnikih, ki bodo nadaljevali potovanje, vzbudil hrepenenje, lepe in ugodne spomine…
Srečno potovanje!

Draga Jasna in dragi Bošjan! Vama pa še enkrat vse najlepše in najboljše!

gospodična Važička in gospodič Važič

2011-03-29T21:15:00.000+02:00

Danes me je moja pupa prosila, da ji pomagam pri izvedbi projekta, ki ga pripravlja pri slovenščini. Za nalogo mora odigrati 7 minutno igrico Miroslava Slane-Miros Domišljavca in gasilci. Za samo igrico potrebuje dve lutki; Važičko in Važiča. Ko sva se odločali, kakšne lutke izdelati, sem sicer sama bolj navijala za lutke na kuhalnici, vendar ideja pupi ni bila najbolj všeč. Potem sem naletela na spletno stran z načrtom za naprstne lutke. Iz omare sem potegnila kos starega pletiva in sva se lotili izdelave vsaka svoje lutke. Ines je delala Važičko, jaz pa sem se ubadala z gospodičem Važičem.
Rezultat najinega skupnega dela:

Jutri nadaljujeva s postavitvijo enostavne scene, ki bo verjetno kar prirejena škatla :)

Lutkarski pozdravček!

spet nekaj novih

2011-03-28T16:42:00.000+02:00

Narejeno prejšnji teden... ena za abrahama (zgoraj), da bi čas tekel počasneje in se bi vedno še našle ure za tisto, kar nas veseli... Da fraza "ni časa...." ne bi veljala za tiste trenutke, ki nas izpopolnjujejo in nam uresničujejo sanje...

Pa ena pop-up izvedba "volvo" čestitke; zunaj nežna in preprosta

z bogato in "težko" vsebino. Za Borisa, ki si želi "na cesto"... seveda s tapravo mašinco :)

In seveda ne smem in ne morem mimo materinskega dneva; skodelica čaja, postrežena v krhki porcelanasti skodelici. Kot so krhka njihova srca, ki brezpogojno bijejo za otroke. Jih ljubijo takšne, kot so. Pridni, manj pridni, pa vendar največji zaklad sveta. Vsak otrok je nekaj posebnega prav zaradi posebne mame. In zato velja velik HVALA vsem mamam tega sveta!

Se beremo!

prijetno popoldne, ki ga niti dež ne more zmotiti

2011-03-26T19:46:00.001+01:00

Danes sem se udeležila ustvarjalne delavnice v Slovenj Gradcu. Z ženskami slovenjegraškega karitasa smo izdelovale voščilnice za Veliko noč.

Najprej so bile plahe, vendar so kmalu ugotovile, da papir, sličice, barvice in ostale potrebščine res ne grizejo :)

Skoraj ne morem verjeti, kako hitro so osvojile tehniko rezanja, sestavljanja in kombiniranja.

Tri ure smo bile skupaj....

Smo sestavljale, lepile,

kombinirale barve, trakove, cvetje

barvale...

in na koncu občudovale sad pridnih in prizadevnih rok.

V treh urah je nastalo preko 50 voščilnic...

Utrujena? Sem, ja... ampak prijetno utrujena. In čeprav je bil Slovenj Gradec danes v dežju, sem preživela čudovit popoldan v družbi samih prijetnih žensk. Joj, da ne pozabim... celo en fantič je bil z nami. Ne morem povedati, kako je bil priden in kako lepo je sodeloval. Pohvalno, res...

Veliko sončka vsem skupaj!

In ne pozabite.... osrečuje nas tisto, kar delamo z ljubeznijo v srcu. In če z našim delom osrečimo še koga drugega, je zadovoljstvo popolno....

Sram me je....

2011-03-20T18:48:00.000+01:00

Res... ko gledam, kako dolgo že nisem kaj objavila, bi se najraje kar v zemljo pogreznila....
Saj delala sem, čeprav bolj malo, pa vendar....
V opravičilo lahko povem le to, da imam v službi noro gužvo in mi niti ni kaj za ustavrjat... saj kakšno malenkost še naredim, za kaj večjega pa mi zmanjka volje.

Nekaj dela preteklih dveh mesecev:
dve voščilnici za rojstni dan:

za Evelin

in še podobna za Marion

Pa moja pupa je tudi praznovala v februarju. Dobila je torto, narejeno "na hitro"

in seveda voščilnico. Čeprav je že velika pupa, sem ji vseeno namenila cvetje in metuljčke :)

Potem je bilo tu valentinovo.... za mojga "sončka"

Pa tudi moja sestra je godovala... k njej je romal ta okrs; prtiček, premera okoli 30 cm.

Za mamo sem naredila ta dva; prvi meri približno 65 x 75 cm,

drugi pa približno 55 x 75 cm.

Včeraj pa sem se ukvarjala s torto. Pravzaprav sem se ukvarjala z njo 2 dni; v petek sem spekla biskvit, jo nadevala, dala hladit, sestavila lokomotivo... včeraj pa sem jo še dokončno okrasila. Torta je bila darilo najinemu nečaku Nejcu, ki praznuje 3. rojstni dan...

Ko jo je videl, je rekel:"Vlak Tomaž je pripeljal vse vagone...."

Tako, to je to... ni veliko, je pa kar nekaj ur vloženega dela...

Sedaj pa bi se rada še enkrat zahvalila vsem, ki ste mi naklonili in poklonili kakšno nagrado. Vsake sem res izredno vesela. Posebej se želim zahvaliti vsem, ki kjub moji neresnosti glede objavljanja, obiskujete moj blog. Nekaj časa bom še bolj "odsotna", potem pa upam, da tudi zame posije sonce, ki mi bo dopuščalo več časa za hobi in predvsem več časa, da si bom lahko ogledala in prebrala vse vaše objave za nazaj....

Zdaj pa bežim... spet... grem delat za službo...
Imejte se lepo in vsem želim prijeten zaključek vikenda ter uspešen začetek delovnega tedna, ki že nestrpno čaka pred vrati...

Ko čas neusmiljeno beži

2011-02-01T20:46:00.002+01:00

nam pogosto zmanjka minut, da bi nekaj dokončali... Vsaj pri meni je tako; sem že velikokrat povedala, da izdelek še naredim, pa tudi poslikam ga, ampak objava... jah, kaj je že to????

Sem dobila zadnje dneve nagradico "veter v hrbet" in sicer od Dunje in od DODO za kar sem jima izredno hvaležna! Seveda moram sedaj nekaj narediti, namreč poslati nagradico naprej, ampak.... saj vem, da to ni lepo, ampak danes mi se res ni... Obljubim, da bom še ta teden in takrat se bom tudi bolj razpisala o njej.

Kot sem že rekla, delam.... zadnje dni so nastali zelo raznoliki izdelki;

Najprej čestitka za frišno upokojenko. Ker je gospa delala v bolnišnici, sem ježku dodala medicinsko kapo, na travo pa sem narisala epruvetke, pipete in injekcije.

Potem sem delala darilo za abrahamovca; Čestitka v škatli in cerkvica iz das mase za na steklenico.

Še notranjost škatlice s čestitko:

Pa še malo pletenja
S pletilkami sem se srečala že v zgodnjih najstniških letih. Spominjam se večera, ko je cela naša družina sedela v dnevni sobi, vsak s svojim kompletom pletilk v rokah in smo pletli... in se pogovarjali.... in pletli. Ja, tudi moj oče je bil vešč pletenja; zanj je bila izdelava nogavic ali rokavic na prste mala malica. Ob tem spominu me oblije topel občutek in hkrati žalost, ker mojega očeta ni več med nami :(

Pa da nadaljujem... v sredo sem se učila plesti prtičke. Sem sicer poskušala že pred leti, vendar mi takrat nihče ni povedal, da moram določen vzorec večkrat ponoviti na pletilki (ja, navodila zraven načrtov pa verjetno niso namenjena branju :-p). In moj takratni izdelek je bil bolj podoben pletenemu kondomu kot lepemu namiznemu okrasu. In takrat me je minila volja do pletenja prtičkov. Sedaj pa me je navdušila sodelavka, ki ni vešča kvačke, pletilke pa ji lepo tečejo.

V sredo sem bila seveda zelo navdušena nad izdelavo in ker sem vedela, da doma ni pletilk, sem v trgovini nabavila okrogle špile za ražnjiče, jih doma pobrusila še z druge strani in začela plesti... Zvečer, se je že škrobil moj prvi pleteni prtiček, premera približno 20 cm.

Ker pletenje zelo zasvoji in ker enostavno zraven pletenja in branja sheme ne moreš misliti na kaj drugega (tako se vsaj za nekaj časa lahko rešim misli na službene zadeve), je v četrtek nastal še tale - izdelan prav tako "na špile", premer prtička 42 cm:

Jaz ne bi bila jaz, če se ne bi poigrala z malo norčavo idejo in sem kot tretjega začela plesti na.....

zobotrebce :)))))

In takšen je videti kot končni izdelek... premer 15 cm.

Pa še četrti, že izdelan na pletilke. Tega sem naredila za mojo mamo. Upam, da ji bo všeč. Velik je 42 cm (premer) in vsaj zame zelo težak za pletenje. Hitro se ga ne lotim več.

Ja, nastaja že peti.... :)

Takole, to je to... Za danes naj bo dovolj. Se še oglasim kaj :)

Spet nov šopek

2011-01-13T16:09:00.001+01:00

voščilnic in čestitk. Nekatere slike so slabše kvalitete - tako je pač, ko delaš pozno v noč, potem pa slikaš pri umetni svetlobi :(((

Za 60 let

za 60 let - detajl 3D metuljev

Za teto :)

Za svaka - zaradi pomanjkanja časa je nedodelana zunanjost :(

sem dodala metulja, da je voščilnica "bolj polna"

Detajl notranjosti

Načrt za izdelavo pop-up voščilnice sem našla tukaj

Za zlato poroko (servetna tehnika, 3d blazinice, okrasne steklene polperle)

Z izjemo ene, so vse svežega datuma, torej letošnje.

pa še moje praznične

2011-01-07T22:48:00.000+01:00

ki sem jih naredila za - sedaj že lahko rečem - lanske praznike.

Mogoče bom letos bolj pridna z objavljanjem... upam ;)))

jubilej

2010-12-20T17:24:00.000+01:00

Te dni sem delala voščilnice za okrogel jubilej - z izjemo ene...

Moja sestrica je praznovala 35 rojstni dan.

Kljub temu, da je moja sestra in ima že vseh 35 let rojsni dan na isti dan, sem vseeno delala voščilnico tik preden sva se spravila v avto in se odpeljala k njej... Ja, takšna sem... vse zadnji čas :(

Ker ji trenutno nekaj nagaja avto, sva ji podarila nekaj evrčkov za popravilo. Le-te sem dala v žepek na notranji strani voščilnice.

Sedaj pa res k voščilnicam za jubileje;

najprej ena za moškega, ki je prestopil prag 50-ih. Umirjene barve, malo dodatkov... predvsem preprosta. In mandala s pticami... naj še dolgo žvrgolijo veselo pesem življenja...

In ena za damo pri 50-ih. Danes ženske pri petdesetih niso več tako "resne", kot so bile pred kakšnim desetletjem ali več. Vsaj meni se zdi, da so to leta, ko sicer res že boli kje kakšna kost, ampak so vseeno nasmejane, razigrane in polne življenja (in včasih tudi norčij). Zato tudi bolj živahne barve in mavrični metulj za večno mladost.

In še ena za damo pri 60-ih. Na temo zimske pravljice...zato tudi bolj hladne barve.

Zaenkrat je to vse... se beremo!

rojstni dan, adventni čas, rojstvo in obletnica poroke

2010-12-04T11:16:00.000+01:00

Vse to se je zgodilo v času od zadnje objave.

Za nekoga veselo praznovanje rojstnega dne, spet za druge obhajanje obletnice zakona, pa rojstvo mojega soseda Bora in seveda je nastopil tudi veseli in poln pričakovanja adventni čas...

Saj delam... veliko časa namenim izdelavi božično-novoletnim voščilnicam, vmes najdem čas tudi za izdelavo priložnostnih čestitk, voščilnic in daril. Prav prijeten čas pa je bil pred pričetkom adventnega časa, ko je moja pupa izdelovala adventne venčke. So imeli v šoli projekt: narediti dva venčka za oceno... no, naredila jih je menda pet in dobila dve odlični oceni. Naj povem, da je tudi sama naredila osnove venca... Čeprav je to delala prvič, ji je čudovito uspelo!

Žal imam poslikanega samo enega.

Tega pa sva naredili s skupnimi močmi.

Že oktobra je praznovala Barbi, moja soseda. Kako je lepo, ko v življenju srečuješ tiste "prave" ljudi, ki postanejo tudi prijatelji in ne ostajajo samo znanci... Barbi, hvala za vse čveke, kafetke na balkonu, smeh in skupaj preživete trenutke! Ker voščilnice še nisem objavila, jo danes pokažem.

Ker je te dni praznoval tudi moj bivši mož, me je pupa zaprosila še za eno šaljivo voščilnico. Nastala je tale.

Pa tudi 30. obletnico poroke so praznovali te dni... Za Marto in Rudija sem po naročilu moje pupe sestavila takšno darilo; na kozarce sem vgravirala njuno ime in malo rožic... naj jima bo še naprej vsaka potka postlana z njimi...

In zgodil se je še veeeelik dogodek; v naši hiši se sliši otroški jok! Ja, Barbi je povila sinčka, zdravega in lubkanega Bora. Ravno včeraj sva ga bila s Sandijem mal pocarkljat. In, ker se na obisk k novorojenčku ne gre praznih rok, sem pripravila čestitke;
- za Bora, da bi mu življenje bilo postlano s cvetjem in ga bi dobre vile in angelčki varovali na vsakem koraku:

- za Blažko, ki se je "čez noč" spremenila iz majhne bejbe v Veliko sestro:

- in seveda za starša, ki ju poleg veselja in sreče čaka še eno odgovorno delo, Verjamem, da ga bosta opravila z veseljem in odgovornostjo :) Še enkrat čestitke mladi družinici!

Vsem, ki ste ali boste v teh dneh praznovali takšne ali drugačne dogodke želim, da vas sreča, zdravje in veselje nikoli ne zapustijo!

Lep pozdrav do naslednjič :)

Spet... mešana solata

2010-11-20T21:22:00.000+01:00

Nekaj narejenih v preteklih dneh...

dve mini:

6 x 6 cm

5 x 10 cm

Za damo pri 60-ih

za sodelavca ob srečanju z abrahamom

in za dekle pri 40-ih

Veste, danes se mi sploh ne da pisati... sem namreč šele prišla z inventure in me nekak čudno vleče v posteljo...

Želim vam prijeten preostanek vikenda!

Za sladkih 21

2010-11-04T20:46:00.000+01:00

Za dopolnjenih 21 let. Pridni študentki, ki ji je učenje zabava in z veseljem zajema znanje z veliko žlico.... ki uživa v branju knjig, ki v vsakem dnevu vidi priložnost naučiti se nekaj novega - za razširitev znanja, za življenje.

Čestitka je izdelana po predlogi, ki jo je pripravila Manuela za 16. izziv CRAFT-alnice

oranžno in rjavo

2010-11-01T22:19:00.001+01:00

Ta barvna kombinacija mi je zelo všeč. Se mi zdi, da sta barvi povezani, se dopolnjujeta, skratka imata neko skupno nit.

Na spletu sem slučajno naletela na navodila, kako izdelati cvet iz "marjetic". Ideja in rezultat sta mi bila zelo všečna, pa še "sestavne" delčke sem imela doma... Irna, najlepša hvala!

Odločila sem se, da izdelam tako imenovano easel čestitko.

Ker je slavljenka dobila tudi nekaj evrčkov, sem v notranjosti čestitke izdelala predalček, ki skriva dodatno voščilo in denarce.

Čestitka je primerna za sodelovanje v 15. izzivu CRAFTalnice, kjer želijo videti easel čestitko.

Draga Brigita, tebi pa še enkrat VSE NAJBOLJŠE!

Cvetje v okvirju

2010-10-18T20:09:00.000+02:00

na čestitki. Moja prva "easel" čestitka...

No, ja, se mi zdi prav zanimivo, kako je izpadla. Pri naslednji bom verjetno kaj eksperimentirala.

Ljubila je rdeče

2010-10-18T15:39:00.000+02:00

... bila je njena barva; barva življenja, ljubezni, barva gorečnosti.

Na dan, ko sem izvedela, da je odšla med zvezde, sem začela z izdelavo te verižice.... posebej njej v spomin. Ob vsaki zanki sem mislila na njo, njene posrečene komentarje, njen smeh in "vavanje". Pogrešam jo zdaj in pogrešala jo bom na vsakem srečanju...

Počivaj v miru in naj ti lepo, kjerkoli že si....

Uspelo mi je

2010-10-17T09:16:00.000+02:00

spraviti mačko na torto. No, pravzaprav je to bolj mucka in ne mačka :).

Ljubljenka malih in malo manj malih punčk. Muca z roza oblekco, ki se sprehaja po cvetočem travniku. Pa še pisane balončke ima v rokah. Na sprehodu jo spremljajo pikapolonici, metuljčka in polžek. Slavljenka srečna, izdelovalka tudi, ker mi je uspelo prižgati iskrice v otroških očeh :).

Pa mali cukrček je takoj opazila, da ima torta "zavesico". Srečna in ponosna. Uspelo mi je!

ko sladkor pade

2010-10-10T19:30:00.001+02:00

Se vam je že zgodilo kdaj, da imate neustavljivo željo po sladkem? Ne? Nikoli? He, he... pri meni se to pogosto dogaja. Je pa padec sladkorja povezan z tistimi "ko se ti za nič ni" dnevi. In danes je bil pri meni takšen dan. Čeprav je zunaj sijal topel sonček in me vabil v naravo, sem se odločila, da bi pa raje nekaj spekla. Pa še moj dragi se danes vrne s službene poti. Ok, sem si rekla, bom pa pekla. Receptov imam malo morje; preizkušenih in nepreizkušenih... ampak, jaz bi raje kaj povsem novega...
Že zadnjič mi je moja soseda Barbara delala lušte z mandeljnovimi rezinami (samo v besedi)- so menda zelo dobre, pa še nič komplicirane za narediti. In včasih jih je menda kar pogosto pekla.... zdaj pa nič več :(. No, prav.... bomo pa danes mandeljnove rezine delali :). Namesto, da bi mi recept prepisala, mi je kar njen zvezek z recepti posodila. In potem sem listala in listala... pa našla še kokosovo rulado in "bele" kekse. Saj veste, beli keksi so tisti v sladkor v prahu povaljani žepki, polnjeni z marmelado ali pustidomišlijiprosto pot nadevom... In tako se je sončna nedelja spremenila v slaščičarso nedeljo. Takole pa zgleda rezultat:

- najprej so mandeljnove rezine,
- potem so beli keksi z marmeladnim nadevom,
- pa kokosova rulada in še
- beli keksi z orehovim nadevom, okrašeni s čokolado.

Tole je pa rezultat "nabiranja" gobic, ki sem jih pekla nedolgo nazaj. Sem jih naštela nekaj čez 130... so bili pici-mici majhni... ampak zelooooo dobri :)

Želim vam sladek preostanek nedelje!

eksperimentiranje s fimom: fimo + f.liquid+pearl vodene barvice

2010-10-09T15:02:00.000+02:00

Naslednji od eksperimentov:

Uporaba bele fimo mase, fimo liquid in vodenih barvic s sijajem. Tako tehnika kot izdelava sta mi všeč in verjetno se bom k njima še kdaj vrnila.

Čestitka za bejbo

2010-10-07T18:18:00.000+02:00

Včeraj je praznovala 4. rojstni dan ena zelo prisrčna bejba, moja soseda Blažka. Za vse tiste, ki Blažke ne poznate, naj povem, da je to deklič, ki ti takoj zleze pod kožo. Je navihana, radovedna in zelo rada se carklja. In ker je Blažka moja prijateljica, je dobila čestitko ob njenem prazniku.

Izbrala sem motiv Sarah Key; ker je prisrčna, budi prijetne spomine na otroštvo in enostavno primerna za na čestitke za deklice. Odtisnjena je na eko karton, pobarvana pa z distress inki.

Kot dodatke sem uporabila embosiran okvir iz kolekcije K & Company, nekaj fiskars baby očesc ter nekaj 3D dodatkov, ki sem jih kupila v lidlu. Dodane so še perle, za vsako leto po ena :)

Se beremo!

Prva božična letos

2010-10-05T14:43:00.004+02:00

Pravijo, da je že čas. Bo že držalo, saj nas le še dober mesec in pol loči (pravzaprav dva meseca in 20 dni - he he he mi je en mesec čisto pobegnil) do tega družinskega praznika. Bo treba pohiteti z izdelavo, če želim, da ne bom še zadnji delovni dan prelagala papirce po mizi in se jezila nase, da nisem prej začela... Koliko jih bo, jih pač bo... bom pač naredila selekcijo, kdo bo dobil "pisano" voščilo ob božiču in novem letu :)Ta je prva iz letošnje "kolekcije". Seveda narejena z napako, saj sem delčke prehitro zlepila skupaj, sedaj pa se suši in suši in že štiri dni suši... do božiča bo že :)

Bleščice? Seveda so - pri meni skoraj ne gre brez njih, zato tudi to čestitko prijavljam na izziv CRAFT-alnice.
Pa še nekaj o sami izdelavi: Uporabila sem štampiljko iz trgovinice Cuddly Buddly in sicer Forest edge. Štampiljka je odtisnjena na prozorno folijo (za spiralno vezavo) s StazOn črnilom in nato motiv pobarvan z akrilnimi barvami. Vse skupaj sem premazala z lepilom, posula z bleščicami in pokrila s transparentnim papirjem. Ko se je zadevica malo posušila, sem motiv izrezala s pomočjo sizzixa in nestijev. Kot sem že povedala, sem čestitko prehitro sestavila, zato se sedaj zelo počasi suši. Podroben postopek izdelave je opisan TUKAJ, vendar je izdelava moje voščilnice bolj improvizacija.

Želim vam lep in prijazen dan!

Upokojitev

2010-10-04T20:01:00.005+02:00

Sem še mlada; vsaj imam se za mlado, saj štejem šele 38 let :) in imam napolnjenih 19 let delovne dobe. Če bo sreča na moji strani, jih bom imela marca naslednje leto jubilejnih dvajset. Čeprav bom morala delati še in še let, vseeno kdaj pa kdaj pomislim, če mi bo usojeno dočakati penzijo. Če mi bo vendarle uspel takšen podvig, je verjetno malo verjetno, da bom kaj dobila iz državne blagajne.
Mogoče pa le ne bi bilo slabo razmišljati o kakšnem pokojninskem zavarovanju... ah, saj za to sem še premlada :-p , pa tudi vsem tem stebrom ne zaupam preveč.
Denar shranjevat v nogavico? Kako le, če ga v mesecu nič ne ostane?!
Sorodnikov nimam kakšnih bogatih, da bi lahko računala na kakšno bogato dediščino...
Pri lotu tudi nimam sreče...

Ima kdo kakšen pameten nasvet, kako se zavarovati za stara leta?
Ampak, nekateri so pa upokojitev le dočakali. Vsem tistim, ki so garali do zaslužene penzije, privoščim dolgo in mirno uživanje! Naj bo tretje življensko obdobje polno zdravja, novih spoznanj, prijetnih doživetij!

Uživajte in se predajte Življenju!

Lep pozdrav vsem skupaj!

Afrika - pogled pričakovanja

2010-10-03T11:11:00.004+02:00

Še ena izmed "afriških".
Akrilne barve na platnu. Format 30 x 40 cm, spet povdarek na rdeči. Pričakovanje, upanje... Zaenkrat na obzorju nič sprememb, vendar vseeno upa, da bo videla, da se vrača... enkrat, verjetno že kmalu.
Lepo nedeljo vsem skupaj!

eksperimentiranje s fimom: fimo liquid+pastelne krede

2010-10-02T18:01:00.006+02:00

Ja, saj vem... že miljavžent krat sem povedala, da si s fimom nisva na "ti" ampak me vedno nekak magično privlači. Velik krivec za ta eksperiment je tudi Klavdija in njen izziv.
Prvo sem sicer delala nekaj drugega (pokažem naslednjič), vendar se je zadeva čisto sfižila.

Potem je padla ideja - obesek z videzom mozaičnega stekla. Že pred časom sem nabavila stekleničko tekočega fima, ker sem ga takrat pač nujno potrebovala. Če me vprašate zakaj, pojma nimam.... vendar je bilo nujno :). V enem izmed postopkov za fimo liquid sem videla, da dekleta barvajo tekoči fimo z alkoholnimi inki. Ker tega maoja zaloga ne vsebuje, sem se odločila, da ga barvam z barvnimi kredami. Izbrala sem 10 barv, ki jih Klavdija v izzivu narekuje in jih z nožkom nastrgala. Dodala sem tekoči fimo, maso dobro premešala in potem s tem obarvanim fimom zapolnjevala prostorčke na obesku.

Dokler je bil fimo še surov, so bile barve pastelne in so ustrezale barvni lestvici, ki jo zahteva Klavdija. Žal pa je pečen izdelek drugačnih barv; dve zeleni sta skoraj enaki, sivo-rjava se vidi kot črna, oranžna vleče na rdečo.... Vseeno izdelek prijavim. Saj namen je bil pravi :)

Moram pa povedati, da je obesek le del nakita. Žal še ostalo ni sestavljeno - upam, da si kmalu vzamem čas...

Imejte se lepo!

Preprosto

2010-10-01T16:21:00.005+02:00

Ja, zamislila sem si preprosto čestitko, za fankta, ob slovestnosti krsta. Seveda bi bilo najhitreje potegniti kakšno brezplačno slikico angelčka iz skrinje svetovnega spleta, jo lepo izrezati in jo prilepiti na osnovo... Ne, želela sem, da bo v čestitki čimveč mojega truda. Pa vendar naj bi čestitka izgledala preprosto, ne nasičeno in zabasano z dodatki. Je pa žal slikana ponoči; ji ni bilo namenjeno dočakati dneva v moji sobici, pa še postrani stoji :(

S to čestitko sodelujem tudi na zame prvem izzivu, izzivu št. 13 na CRAFT-alnici , ki išče nekaj bleščečega. Sicer se voščilnica ne blešči tako, da bo moral človek zaščitna očala nadeti, pa vendar upam, da mi trinajstica prinese kaj sreče ;)

Pa še drugi del objave:
In zadnjič mi je NAMO podelila nagradico, ki se imenuje nagradni sonček.
Namo, en velik objem in hvala za nagradico!

Pravila prejemanja pa so:
1. Napisati je potrebno objavo o nagradi in seveda napisali od koga sem jo prejela z linkom na njeno stran
2. Potem nagradico podeliti še 12-tim blogericam in dodati linke na njihove strani in jim pustiti komentar o nagradici pod njihovo zadnjo objavo.

Točko 1. sem izpolnila, žal pa mi pri točki 2. malo blokira. Saj ne, da ne bi našla 12 prejemnic, ki si nagrado zaslužijo, to sploh ne.... gre za to, da se nagrado že vse dobile( ja, ja... to je zato, ker sem tako hitra in ažurna pri pisanju bloga :( ), če pa je vendarle še katera brez nje in si želi, da ji sonček malo posije v njen blog kotiček, naj me kar pocuka za rokav. Imam 12 sončkov na zalogi in jih z veseljem podelim :)

Takole, to je za danes in prvo objavo v tem mesecu vse; se beremo jutri :)

Uporabnost: po želji in potrebi

2010-09-16T19:33:00.005+02:00

To sem ugotovila, ko sem izdelala dva ali tri te obeske. Najprej mi je bila všeč ideja in izdelek, ki sem ga videla na strani postopkov splitcoaststampers . Seveda sem se lotila izdelka "kar tako", v upanju, da nastane vsaj približek izdelka v postopku. In še pred izdelavo sem vedela, da bom naredila le enostranski okras... obojestranski mi res ne pride kje v poštev. Pa seveda sem okras malo spremenila oz. sem mu dodala malo "moje" dekoracije.

Ko sem končala prvega, sem vedela, da bo šel na čestitko - takšno, ki je ne pošiljamo po pošti ampak jo osebno izročimo slavljencu.

Potem sem v izdelku videla dekoracijo za kakšno darilo - namesto pentljice...

Pri tretjem se mi je zdelo, da bi lahko dva enaka zlepila in dobila obesek za božično drevo...

Sedaj že razmišljam, kaj bi nastalo, če bi poskušala dva zlepiti na papirnati stožec in uporabiti izdelek za vrh božičnega drevesa.

Možnosti je verjetno več in prepričana sem, da se mi bo porodila še kakšna ideja o uporabnosti tega okrasja (za katerega še vedno ne vem, kako naj ga poimenujem).

Uporabila sem več vrst papirja; od dekorativnega dizajnerskega papirja, do malo tršega čestitkarskega papirja... seveda ne smem pozabiti na ostanke tapet, ki so se tudi našle kot pravšnji material. Dodala sem bleščice, nekatere robove senčila z distress blazinicami... Lepila sem z lepilom za okrasne kamenčke.

Za en okras sem potrebovala 35 minut. Do sedaj sem jih naredila 9, pa sem prepričana, da bom še katerega...

Glede ideje za uporabo pa bom vesela vsakega predloga :)

Rož ni nikoli preveč

2010-09-10T20:45:00.005+02:00

Sama z leti nisem obremenjena (še ne). Včasih moram celo izračunati, koliko sem sploh stara...

Se spominjam, ko smo sošolke iz srednje šole sedele na avtobusu in opazovale ženske, stare okoli 30-40 let, kako so se vso pot smejale. Takrat smo si mislile:"Koklje stare... pri teh letih bi pa že lahko pokazale malo več resnosti!" In kako je danes z mano? Kjer le morem, si privoščim kakšno šalo. Pravtako sem spoznala, da se da veliko težav rešiti z dobro voljo, nasmeh na obrazu pa odpre mariskatera vrata...

Čestitka, izdelana po naročilu; zahteva oz. želja je bila, naj bo na čestitki ime slavljenke in številka, ki označuje slavljenkino starost. Ker menim, da ima vsaka dama rada vrtnice, sem dodala na čestitko "kito cvetja". Pri štampiljki metulja sem se poigrala s tehniko barvanja in embosiranja s prozornim embosing prahom, ki vsebuje bleščice. Z rezultatom sem zadovoljna, upam pa, da bosta zadovoljni tudi tako naročnica kot tudi slavljenka.

Smejmo se; nasmeh nič ne stane; ni ga možno kupiti in ne prodati, vendar na ljudi deluje čudežno;

Moja sobica

2010-09-08T16:28:00.006+02:00

je zaživela :)

Končno mi je uspelo spraviti v red vsaj 99 % vsega materiala, ki se je sedaj dva polna meseca vlačil po škatlah, le te pa po stanovanju in v kleti. Le še kakšni dve ali tri škatle so potrebne prebiranja in zlaganja ( ugotavljam, da mi manjka kar nekaj pripomočkov in barvic - upam, da so v še nepregledanih škatlah).

Sobica je sicer majhna, komaj okoli 8 m2 metrov velika... vendar dovolj velika, da sem vanjo spravila omaro, kotno pisalno mizo in udoben stol... Tudi za predalnik na kolesih in manjši voziček za odlaganje se je našlo dovolj prostora.

V omari sicer še ni tako, kot bi moralo biti - pa zaenkrat se kar dobro znajdem... Manjka mi še povezava z modemom, potem bom pa v sobi tudi povezana s svetovnim spletom (zaenkrat moram še v drugi sobi viseti na računalniku :) )

In v tej sobici je taaaaaakooooo prijetno ustvarjati; mi je uspelo dokončati eno verižico, ki so ji manjkali še samo zaključki...

Pa naredila sem že eno čestitko, namenjeno novopečenemu upokojencu, moji pupi pa sem olepšala zvezek - prej je res bil malo dolgočasen na pogled...

Takole, zdaj pa spet bežim nazaj v moj peskovnik... me čaka delo :)

dež, megla, hladni dnevi

2010-09-01T16:29:00.004+02:00

Vse to me zelo jezi in moti. Kaj si res nihče ne da dopovedati, da hočem zmerno toplo vreme, konstantno 22-25 stopinj čez vse leto? Ja, ja... saj vem... No, hvala bogu še vsaj snega ni!

Nikoli si nisem mislila, da bom konec avgusta (govorim za pretekle dneve) in na začetku septembra vlekla iz omare oblačila z dolgimi rokavi. Še dobro, da sva se letos z mojim dragim odločila za bolj zgodnji dopust in nisva čakala na prvo polovico septembra...

Slika. Akrilne barve na platno. 60 x60 cm. Tema Afrika. Po naročilu z veliko rdeče barve. Od časa do časa prija vzeti v roke čopič in barve..

Komaj čakam na mojo sobico

2010-07-27T14:50:00.003+02:00

Saj ne, da je nimam. Jo imam. Ampak je še vedno polna škatl in vrečk, ki mi jih še ni uspelo razsortirati. Najbolj se bojim, da bom porabila veliko časa pri urejanju ustvarjalnega materiala - me je kar strah, ko bom zaplula med papirnate in tekstilne valove trenutnega nereda.
V mislih sicer že pospravljam, ampak... Je res zadnji čas, da se lotim še te sobice in bom končno lahko začela z papirčkanjem in ostalim ustvarjanjem.

Zadnja voščilnica, ki je nastala pred selitvijo:
Se beremo!

Ko čas počasneje teče

2010-07-23T11:48:00.007+02:00

Ljubim trenutke, ko se čas umiri; ko slišiš skoraj vsak utrip srca, ki se umirja po dnevih, tednih, mesecih življenja v naglici in stresu.
Ko si razpet med službo in delom doma, ko zvečer samo še padeš v posteljo in se zjutraj zbudiš v enakem položaju, kot si se pred nekaj urami vlegel... Ko bi moral na pot proti morju ob 7-ih zvečer, pa si še vedno v službi... ko ti sorodniki in prijatelji pomagajo seliti še zadnje škatle iz "starega" stanovanja v "novo" , ker sam pač ne utegneš in si še vedno v službi.... Takrat se začne v telese dogajati nekaj čudnega, nekaj neopisljivega... ne veš več, ali boš v stanju preživeti še nekaj ur... nekaj ur, ki loči stresno življenje od umirjenega oddiha.

Ob 11-ih zvečer nama je le uspelo nabasati kovček v moj "škegn" (renault scenic) in sva se podala na pot proti jugu nekdaj bratske dežele; preko Hrvaške do Bosne, spet malo po Hfrvaški in nato v Črno goro. 12 ur potovanja z nekaj vmesnimi postanki in 2 uri spanja. Čas, ki sva ga porabila za pot do Lepetanov. To je res majhna vasica, primerna za ljudi, ki si želijo miru in niso zahtevni turisti. V vasici sva zasledila en market, tri gostilnice-kavarne in videla sem znak za pošto. Edino kar me je motilo prvi dan je bil trajekt, ki vozi neprestano. Ampak samo prvi dan... naslednjih 9 dni ga sploh nisem več registrirala, pa čeprav je bil najin apartma le streljaj od pristanišča.

Sicer sva si pa dala duška in sva raziskala (seveda bolj po cesti) Kotorsko-Risanski zaliv kolikor se je dalo. Pogledala sva si Budvo, ki pa me niti malo ni pritegnila zaradi gneče in natrpanosti. Pa Cetinje sva obiskala in ugotovila, da je na manj kot 30 km dolgi poti iz Budve do Cetinj najpogostejša reklama za "auto šlep", ki se je pojavila najman 310 krat. Tivat in Kotor sta itak bila skoraj na dnevnem redu obiskov, seveda bi bil greh, če ne bi obiskala tudi Lovčena z mavzolejem Patara II. Petrovića Njeguša, ki me je povsem prevze. Prevzel me j tudi razgled, saj z razgledne točke vidiš skoraj celo Črno goro.Skoraj nedojemljivo, kako se lahko v nekaj 10 minutah iz nadmorske višine 0 metrov "dvigneš" na 1600 metrov in več... In kakšen pogled na zaliv... ostajala sem brez besed. In sape. Od lepote pokrajine. Takoj sem čutila neko povezanost z deželo, čeprav sem prvič v življenju obiskala Črno goro. Prevzelo me je sožitje gora in morja, kamna in rastlinja, nenazadnje pa tudi mirnost in prijaznost ljudi... Takrat me je stisnilo pri srcu... naenkrat me je prevzela želja, da bi ostala tam, ostala za vedno.

Upam, da bom imela srečo (in dovolj denarja), da se še kdaj vrnem v Črno goro. Že samo na tem delu je toliko zanimivih, drobnih stvari, ki čakajo, da jih pogledaš , se jih dotakneš, se zaradi njih spomniš nekoga iz zgodovine. Upam, da se res še vrnem tja dol, saj se je tam čas ustavil... srčni utrip se umiri, misli postanejo prijtnejše, pogled se zbistri. Ponovno začutiš življenje; tisto pravo, umirjeno, brezskrbno, vredno imena življenje.

Opomba: Vse slike sem posnela v Črni gori. So naključno postavljene v besedilo in niso vedno povezane z vsebino teksta.

Se beremo!

Nekaj besed,

2010-06-12T09:15:00.004+02:00

pa malo več slikic.

Zasedena z delom do konca in naprej, pa kljub temu najdem čas za "papirčkanje". Sem sedaj večino časa v najinem stanovanju, ki ga preurejava. Večerne ure so namenjene sestavljanju čestitk, vabil in drugih papirčkov. Kmalu pokažem kaj več...

Tole je nastalo v preteklih dnevih

Veliko sončka vsem skupaj!

Nežno rumeno za deklico

2010-04-12T15:30:00.000+02:00

V soboto sva se s Klavdijo dobili na kavi. Klavdija je imela delavnico v Slovenj Gradcu, v ustvarjalni trgovini Fantasy, in tam sem tudi zapravila kar nekaj evrčkov. Med drugim je v košarico padla tudi štanca za robove in nekaj svilenih šopkov rožic.

Sem včeraj morala vse skupaj nekako preizkusiti in sestaviti. Pa še razlog za sestavljanje sem imela, saj je Tina izrazila željo, da ji naredim nekaj vabil za njeno prvorojenko Tijo. Že samo zaradi tega, ker sem vedela, za koga sestavljam čestitko/vabilo, me je še bolj vleklo k delu.

Nastalo je tole:
Uporabila sem Classic/Silky papir v nežno beige barvi. Sredina je embosiran bel šeleshamer. Dodala sem še svilene trakce, rožico in to je to :)

Preprosto in nežno....

Lep pozdrav do naslednjič!

Pa so mimo...

2010-04-11T18:55:00.005+02:00

velikonočni prakzniki. Letos se nisem preveč obremenjevala, kaj bom komu podarila, saj sem bila itak na tesnem s časom... Seveda še niti vsi niso dobili pisank, pa nekako se bo tudi to uredilo.

Zadnje dni pred veliko nočjo sem delala oblečena jajčka, moj dragi pa mi je pomagal pri embalaži zanje. S skupnimi močmi nama je spelo narediti tale kupček pisank:

Pa še pospravljene v embalažo:

Tudi k blagoslovu jedi smo nesli košarico, letos je bila v metuljčkasti preobleki:

Ker sem se letos ognila barvanju jajčk, sem podarila tudi nekaj drugačnih jajč v košarici. Ko sem nekaj dni pred veliko nočjo hodila po Lidlu, sem našla silikonski model "košarice z jajčki". Takoj je padla ideja, kaj bo iz tega nastalo. Mislim, da sem do danes spekla 8 teh košaric. Za osnovo sem uporabila marmorni kolač, pobarvala sem ga pa s čokolado in limoninim ledom, kateremu sem dodala živilsko barvo.
Za primerjavo: za te kolače sem porabila 32 jajc, 2,4 kg sladkorja in enako količino moke, nekaj več kot liter olja in približno 1,3 l mleka, pa še približno 0,7 kg kakava... Porabljen čas: veliko, ampak se je izplačalo. Obdarovanci so bili veseli in to je tisto, kar največ šteje!

Seveda sem pa naredila še eno "nevelikonočno" čestitko - za pohodnika, ljubitelja narave, ki se je srečal z abrahamom...

Takole... kateri prazniki so naslednji? :)

Verjetno vam naslednjič pokažen kakšna vabila, ki jih imam naročena... Upam, da kmalu.

Se beremo!

Oblačenje pirhov

2010-03-29T16:25:00.003+02:00

Že pred leti (verjetno bo tega okoli 10 let) me je prodajalka v naši papirnici naučila, kako se oblačijo pirhi. Gre seveda za stiropor jajčke, ki jih oblečemo v blago. Postopek je sila preprost. Na stiropor jajčko si skiciramo like - geometrijske oblike in po črtah zarežemo s skalpelom približno 1/2 cm globoko. Pazimo, da ne prerežemo ali odlomimo jajčke. Nato si narežemo koščke blaga (najboljše je jersey, ker je raztegljivo), ki naj bodo malenkost večji, kot so liki na jajčki. Posamezne koščke blaga polagamo na like in jih s hrbtno stranjo skalpela potlačimo v zareze. Dodamo okraske, trakec, aplikacije, kakšno barvno perje, ki jih pritrdimo z bucikami in jajčka je gotova. :)

Čisto preprosto, ne? :)

Poznate Cuddlies-e?

2010-03-28T19:10:00.005+02:00

To je najljubša risanka mojega nečaka Nejca. In Nejc je prejšnjo nedeljo upihnil dve svečki na torti. Za darilo je dobil torto. Sestra mi je povedala, da naj bo preprosta in naj narišem gor samo Cuddliese. Če sem iskrena, sem takrat prvič slišala za te podobe. Seveda sem se povprašala strička googla, kaj mi ve povedati o teh bitjecih. Meni ličijo na telebajske - le da so dosti manjši... pač baby izvedba. In k sreči sploh niso zakomlicirana bitjeca, tako, da sem jih uspela (figurice) narediti v treh urah. Tako, predstavljam vam Cuddliese

Uporabila sem še različne bombone in kisle špagete (ki sem jih prej oplaknila, da niso bili tako kisli) za okrasitev.

Lepšega darila Nejcu ne bi mogla dati... ko je videl torto, je takoj povedal vsa imena teh bitjec.

Takole, zdaj pa še malo k meni in mojim težavam. Kot je bilo verjetno opaziti, sem bila dlje časa odsotna v blogarskem svetu. Moja bolezen mi končno ne povzroča več preglavic - verjetno tudi zato, ker vsak dan jemljem zdravila. Krvni pritisk se je normaliziral, uspela sem se tudi znebiti nekaj odvečnih kilogramov (ki jih je pa še vedno krepko preveč na mojih kosteh). Tudi v službi se je stanje bolj ali manj normaliziralo (se mi je krepko poznalo, da sem bila skoraj mesec dni odsotna). Tudi ustvarjala sem nekaj malega... sicer bolj po naročilu, pa vendar...

Sem se pa te dni učila zame nove tehnike slikanja in sicer s spreji. To so moje prve tri stvaritve, za katere sem motive našla na internetu. Upam, da vaja res dela mojstra in da bodo počasi slike lepše in bolj zanimive in bolj moje.

Zaenkrat pa te tri:

Upam, da se bomo zdaj bolj pogosto brali. Lepo bodi in veliko sonca vsem skupaj!

Za mojo pupo

2010-02-17T08:55:00.003+01:00

Zamujam z objavo. Spet. Krivo je moje slabo počutje. Diagnoza: telesna izčrpanost in visok krvni tlak. Delam na tem, da bo vse bolje, vendar.... so dnevi, ko mi je povsem dobro in spet dnevi, ko sem čisto brez volje in zelo nervozna... Ampak danes sem se odločila, da končno objavim fotke čestitke, ki sem jo naredila moji pupi za njen 18. rojstni dan.

Tako je.... moje dete je stopilo prek praga otroštva v svet odraslih. Seveda njej največ pomeni to, da bo sedaj lahko naredila vozniški izpit in bo bolj mobilna. Verjamem, da bodo ostale pravice in dolžnosti prišle naknadno...

Ja, moja pupa. Se še dobro spominjam, ko je privekala na svet skoraj 14 dni bolj pozno, kot so zdravniki predvidevali. In kako je na božični večer naredila prve samostojne korake, šla prvič v vrtec in nato v šolo.... Kako si je v prvem razredu sama napisala opravičilo, ker se ji ni ljubilo telovaditi.... Kako sva kupovali obleko za valeto, tuhtali, v katero šolo se bo vpisala, šle na vpis... letos pa končuje tretji letnik srednje šole za predšolsko vzgojo... Čas res hitro mine, ampak kljub temu je in bo še vedno moja pupa :)

Ko je videla čestitko za Evelin, je bila čisto navdušena, zato sem zanjo naredila podobno. Motiv se imenuje "konferenca piramid" in je iz iste revije kot prejšna.

Za kombinacijo barv sem se odločila na podlagi barv sobe od Ines.

Draga moja pupa, vse najlepše in najboljše!

Ko se združi več tehnik

2010-02-06T22:15:00.006+01:00

nastane del darila za nečakinjo. Del pravim zato, ker še vedno čakamo, da nam poštar prinese drugi del darila.

Najprej čestitka. Kombinacija zlaganja, prelaganja, rezljanja in lepljenja. Preprost iris folding za zunanjo stran, obogaten z naštancanimi retro rožicami. Rožice so embosirane in senčene z distress inki. Dodala sem tudi citat iz Malega princa, saj navezuje pogled v notranjost voščilnice.

Za notranjost sem uporabila motiv iz revije Faszinierende Grußkarten. Motiv je izrezljan iz barvnega kartona in nato po načrtu zgiban. Tudi izrezan motiv sem senčila z distress inki. Motiv sem prilepila na podlago, dodala še nekaj retro rožic in voščilnica je bila gotova.

Pravi čar dobi, če bo za motivom postavila čajno lučko na baterije. S pravim ognjem se ne bi igrala - papir je le papir ;)

Seveda sledi še sladko - torta. Ker rada delam darila v kombinacijah, sem si dejala, če mi je uspel quilling na torti, mi bo tudi iris folding :) In nastalo je tole:

Torta je bila sadna; jagode in jogurtova krema. Oblekla sem jo v massa bianco, pa tudi iris folding in rožice so iz iste mase. In bila je mnjami dobra :)

Draga Evelin, še enkrat VSE NAJBOLJŠE!

Danes smo preživeli čudovit dan, če seveda odmislim naporno vožnjo iz Radelj do Dražencev in nazaj. Uh, vedno bolj sovražim ta sneg! :(

Se beremo :)

Naporen teden

2010-01-31T10:22:00.006+01:00

Se mi zdi, da včasih ni ne konca ne kraja z obveznostmi in delom. V službi itak gužva, doma pa tudi. Moj dragi je že sedem tednov v bolniški zaradi zloma gležnja. Na začetku sem ga vozila na Ptuj vsak drugi teden, zdaj sva pa spodaj kar vsak vikend - ima ob ponedeljkih preglede in greva raje kar v nedeljo dol, da se v ponedeljek ne gužvava po cesti :). Še dobro, da imava kje prespati, za kar se Sandijevi družini iz srca zahvaljujem. Upam, da se bom lahko kdaj oddolžila za te usluge. Tako sva sedaj vsako nedeljo in vsak ponedeljek abonirana s polnim penzionom :)))) No, ja... pa v teh tednih sem že kar nabrala kilometrine za volanom. Sem se morala sprijazniti s tem, da sedaj nisem kopilot ampak glavni pilot :).
Ker me del vikenda ni doma, vsa opravila nekako stlačim v popoldanske (ali bolje rečeno v večerne) ure med tednom in seveda v sobotni dan. Se mi zdi, da ne počnem več drugega kot kuhanje, pomivanje, kuhanje, pomivanje... za presekat je kakšen stroj perila za obesit in potem cunjice polikat... Še dobro, da sem zadnjič kupila likalno postajo, da gre likanje mal hitreje...
Ampak ta teden (in del prejšnjega) ni bil namenjen le službi in gospodinjskim opravilom. Uspelo mi je narediti (dokončati) enega lovilčka sanj, tri quilling voščilnice, eno voščilnico s polikanimi servetkami, pa še meni novo tehniko sem preizkušala - tea bag. Sem že velikokrat občudovala tole zlaganje papirčkov in sedaj sem se (končno) tega lotila tudi sama. In sedaj postavljam svoje izdelke na ogled:

Lovilček sanj:

Ena quilling voščilnica za 90 let. Motiv in postavitev sem našla na čudovitem blogu Appel Quilling Garden :
Dve preprosti quilling voščilnici ob rojstvu deklice Tije:

Pa še ena servetkana za Tijo:

In še zame nova tehnika.... printanje, rezanje, zlaganje, lepljenje in kombiniranje papirčkov; Tea bag folding:

Takole, zdaj si grem še umit lase, potem pa v avto in spet na pot proti Ptuju :)
Prijetno nedeljo vsem skupaj!

Sedem resnic

2010-01-18T21:10:00.004+01:00

Alenka me je potunkala, da zapišem sedem resnic o meni. Naj ji bo :))))))

Torej, sedem resnic o moji malenkosti:

Ljubim življenje. Res… čeprav imam včasih občutek, da ne znam živeti tistega »pravega« življenja, sem vseeno srečna, da živim. V zadnjih dveh letih mi je smrt vzela toliko meni ljubih ljudi. Nikoli si nisem znala predstavljati življenja brez mojih staršev, pa vendar me je doletelo, da sem skoraj »čez noč« ostala brez očeta. V devetnajstih dneh, kolikor je trajalo njegovo trpljenje v bolnišnici, se nikakor nisem mogla (ali bolje rečeno želela) pripraviti na dan, ko nas bo zapustil za vedno. In še danes nočem dopustiti resnice, da ga res ni več med nami. Z mano je vsak dan… v srcu in v mislih; pa vendar zelo pogrešam njegovo besedo, nasmeh, nasvet…
Moja Ines. Čez manj kot mesec dni bo praznovala prestop v svet odraslih in svet večjih pravic (na povečanje dolžnosti in odgovornosti radi pozabljajo J), prestopila bo prag polnoletnosti. Čeprav se je ob ločitvi odločila, da bo živela pri očetu, sva ohranili tiste prave stike in povezanost – lahko rečem, da sva celo nadgradili najin odnos. Lahko rečem, da sem prav ponosna, da v tem času nisem ostala le njena mama, pač pa sem postala njena prijateljica in zaupnica. In vesela sem, ker se vrača po nasvete… ali pa da mi pove kakšno zanimivo dogodivščino iz šolskih klopi.
Romantik. Sem ja… sicer ne tisti povsem zagriženi in neobvladljivi romantik, ampak romantik. Rada uživam trenutke z mojim dragim. Ali je to skupno gledanje filma, poslušanje glasbe, poležavanje na kavču – karkoli, le da to počneva skupaj. Cenim vsako minuto, ki nama je dana, da jo preživima skupaj. In rada mu povem, da ga ljubim… ljubezen prevečkrat jemljemo kot nekaj, kar pač je. Srečna sem, da mi je dana možnost, da ljubim in da sem ljubljena.
Služba – na žalost le zato, da pokrijem mesečne obveznosti in da si lahko privoščim kaj ustvarjalnega materiala. Nimam je rada. V službo ne hodim z veseljem. Kot sem rekla, prodajam se samo zaradi denarja. Na žalost… Če bi imela dovolj denarja, bi delala nekaj, kar bi me veselilo. Verjetno bi se našla v ustvarjalnih vodah. In delala bi toliko, kolikor bi se mi ljubilo. Včasih mogoče samo dve, tri ure, včasih pa 12 ur. Ker bi delala nekaj, kar bi me veselilo, bi lahko delala tudi več kot 12 ur.
Razvade – uf, jih je kar nekaj… najprej tiste grozne: kadilka, ki govori, da ji prenehanje kajenja ne bi delalo preglavic, pa kljub temu kadi še naprej in se tolaži z majhnim številom pokajenih cigaret / dan; debeluška, ki rada poje vse, kar ji pride na krožnik; z visokim pritiskom se ne obremenjujem (pa bi se verjetno morala-vsaj po besedah moje mame, ki mi vztrajno pravi, da bi morala bolj paziti nase), prav tako se ne obremenjujem s tem, da ne morem obleči oblačil konf. številk manjših od 46. Na tehtnico pa itak nisem stopila že dve leti … zakaj le? Ena od večjih razvad/zasvojenosti je tudi računalnik. Obožujem igranje iger. Najbolj uživam v igrah kot so CSI ali kakšne druge miselne igre. Seveda se tolažim, da takšne igre ne poneumljajo.
Navezanost na ljudi, ki me obdajajo. Mislim predvsem na bližnje ljudi: mamo, sestro, hčerko, partnerja, v.d. taščo, svakinje, svake, nečakinje, nečake… Ne znam si predstavljati, da bi morala živeti brez njih. Večkrat bi želela nekam odpotovati, se preseliti, zamenjati življenjski prostor… vendar tudi, če bi imela finančne možnosti preseliti se na kakšen otok v Mikroneziji, bi ne bila zmožna zaživeti brez mojih najbližjih. Rada jih imam in jih cenim. In hvaležna sem jim, da me sprejemajo takšno, kot sem.
Strahovi. Ostati sama. Tega me je najbolj strah, da bom nekega dne ostala sama. V tišini, odrezana od svojih ljubih… Naslednji strah; da bom nekoč postala ravnodušna, brez čustev… takšna nočem živeti. Pa še en »velik« strah: pajki… brrrrrrr, fuj, fej, bljak….. grrrrrrrrrrrr. Predvidevam, da sem bila v prejšnjem življenju muha in sem končala svoje polno in bogato življenje v pajkovi mreži.

Zdaj pa podajam žogico naprej. Samo petim... in sicer so srečne izbranke, ki naj bi nadaljevale verigo: DODO, Barbi, Kokica, DIDI in NELYA.

nekaj za dušo...

Se beremo :)

Afrika

2010-01-12T22:21:00.005+01:00

Včasih me želje obdarovancev privedejo do tega, da vzamem v roke barve in čopiče. Sama trenutno nisem imela nobene želje po slikanju, mi je pa sestra zadnjič omenila, da je bila njenemu možu zelo všeč ena slika v trgovini; tema z afričanko v toplih barvah. Bi se menda zelo podala v njuno na novo opremljeno spalnico. In ker je te dni svak ravno praznoval rojstni dan, sem se spomnila, da bi mu lahko podarila takšno sliko. Bila sem povsem prepričana, da imam na zalogi še vsaj eno napeto platno, pa ga žal ni bilo. Tako sem uporabila kar lepenko, namenjeno za paspartuje. Še dobro, da sem imela doma vsaj okvir za sliko.
Upam, da bodo obdarovancu motiv in barve všeč.
Mogoče naredim še čestitko na podobno tematiko... bom videla, če bo zadosti časa.

Imejte se lepo! :)

Zasnežen januar

2010-01-09T09:23:00.004+01:00

Če se ne motim, je bilo tudi lani tako... v decembru skoraj nič snega, januarja ga je pa začelo trosit... Ma, saj me sam sneg ne moti, tudi mraz me ne, ampak... ubijajo me te neočiščene ceste in vozniki, ki mislijo, da se da po snegu pravtako hitro voziti, kot po suhi cesti :(. Včeraj, ko sem šla domov iz službe, sem prav oprazovala (in občudovala) nekatere lahkomiselne šoferje; vozili so pravtako hitro, kot navadno, da o zaviranju sploh ne govorim - marsikaterega je kar veselo zaneslo po cesti. Sama nisem vešča vožnje v takšnih razmerah, zato se prav bojim, ker grem jutri spet na "teren". Upam, da me bodo varovali vsi svetniki, ki jih bom klicala na pomoč :)

Ker je zima in z zimo je povezan mraz, sem po dolgem času prijela v roke pletilke - kupila sem namreč "bunkasto" volno in sem spletla dva šala; enega za mojo pupo, drugega zame - da nama mraz ne bo prišel do živega :) Pa še prav luštno je plesti s tole volno - sem začela sem v četrtek zvečer, včeraj zvečer pa sem imela oba gotova :)
Še v lanskem letu pa sem naredila tudi nekaj čestitk za rojtne dneve; 2x quilling, 1x iris folding.

Dragi moji, želim vam strpnosti na cesti (še posebej ob zasneženih cestah)... In vsem skupaj prijeten vikend!

Sončna nagrada

2010-01-04T15:00:00.004+01:00

Joj, kako ste me razveselile punce! Mka-Mojca, Sonja in Suzi (upam, da nisem katere spregledala), hvala vam!

Kako paše... še posebej ob tako napornem dnevu, ko ne veš več, kje se te drži glava, posije sončna nagrada in polepša dan!

Glede na to, da je nagrada verjetno že zaokročila po blog - svetu, jo poklanjam vsem, ki pokukate v mojo omaro zmešnjav in mešane solate :) -
z veseljem vam jo podarim!

Takole, zdaj pa bežim nazaj za štedilnik - sem že tako lačna, da vidim zvezdice pred očmi :(((((

Želim vam veliko sončka! :)

Svečnik iz papirja

2010-01-01T16:25:00.007+01:00

Seveda se spodobi, da najprej zaželim veliko veselja, ljubezni, sreče, časa za tiste prave stvari in prijateljstvo za prave ljudi... vse to naj vam prinese leto 2010!

Sedaj pa k svečniku.
Res je iz papirja, vendar sem za varnost dodala stekleno posodico, v katero damo čajno svečko.

Izdelava: 2 do 3 dni.

Najprej sem naredila takšnega preprostega. Sestavne dele sem "poštirkala" in jih pustila, da se čez noč posušijo. Naslednji dan sem delčke zlepila:

Ko je bil končan, sem se odločila, da ga nadgradim. Tole so sestavni deli nadgradnje:

Ko sem krogce oblikovala in jih zlepila skupaj tako, kot morajo priti, je bilo potrebno posamezne motive še utrditi (mešanica vode in lepila). Seveda so morali spet počivati čez noč:
Tretji dan je prišlo na vrsto lepljenje motivov na podlago.
Lepilo je še mokro, saj sem svečnik oddala takoj, ko je bil gotov (čeprav je bil še moker). Dobila ga je teta za rojstni dan. Proti večeru se je lepilo že skoraj posušilo in je postalo skoraj nevidno.

Pogled od zgoraj:

pa še s strani:

Seveda sem bila radovedna, kako se bo videlo to čudo v temi:
Navodila za izdelavo svečnika sem našla v reviji Modern quilling.

Imejte se lepo in uživajte v novem letu 2010! :)

Brušenje stekla

2009-12-27T17:18:00.005+01:00

Ali pa se prav reče graviranje? Ne vem... V glavnem, preizkusila sem se tudi v tej tehniki. Na zalogi sem imela tri stekleničke, ki držijo približno 2 dcl. Enkrat sem jih kupila... že dolgo tega. Ker sem jih takrat "nujno" potrebovala... in so čakale, čakale in čakale na obdelavo in dodelavo. Do predvčerajšnim. Sem v omari iskala nekaj povsem drugega in sem naletela na te tri lepotičke vitke. Takoj so romale na mizo in že sem zagnala strojček za vrtanje, brušenje, graviranje, ki sem ga pred časom kupila v lidlu.

Za prvo sem motiv kar odtisnila s štampiljko, številke pa sem si narisala z gel kulijem

Pri drugi sem se igrala s preprostim motivom, ki sem ga narisala prostoročno (prava umetnija je nastala :-p )Tudi tretja je nastala brez kakršnegakoli kopiranja - prostoročno in z nekaj domišlije.

Pa še vse tri "sestrce" na kupu:

Napolnjene z domačim borovničevim in višnjevim likerjem so prav veselo pozirale :))))))

Pa sem našla eno stvar več, za katero bodo odtekali evrčki - nadomestni "svedrčki". Sem namreč za te tri stekleničke porabila oba, ki sta bila priložena v kompletu z mašinco.

Joj, kako je danes pri nas doma tiho.... sem namreč sama... Sem mojega dragega peljala domov v Dražence - ima jutri kontrolo in če bo vse po sreči, dobi jutri mavec na nogo. Sedaj se že dva tedna muči z longeto. Ja, mu jo je zagodel prvi decemberski sneg - meni pa tudi, saj moram sedaj vse sama postoriti :((((( Držim pesti.....

Serija IV.: Pobarvajmo si življenje

2009-12-18T23:56:00.004+01:00

Spustimo barve v naše življenje; tople, hladne, mavrične, vesele.... Naj naše življenje ne bo samo iz črno-belih odtenkov. Že zjutraj se potrudimo, da bomo vsem delili mavrico... in življenje bo lepše!

Serija III: Sneg je...

2009-11-30T22:08:00.007+01:00

glej, zunaj sneg je ... Ja, pa kaj še! Sicer smo ga to jesen na našem koncu že imeli, kaj več pa mislim, da ga letos ne bo... Škoda, saj je božično praznovanje še toliko lepše, če je zemlja pokrita z belo odejo. Vendar je sneg dobrodošel še zaradi mnogo drugih stvari. Zemlja nam čez vse leto nudi svoje dobrine in bil bi že čas, da si do pomladi spet opomore. Naj se pokrije z belo odejo in zaspi za nekaj mesecev.

Gotovo pa so otroci tisti, ki se snega najbolj veselijo; kaj je bolj zanimivo, kot opazovati snežne kristale, ki padajo z neba ... drobne snežinke, ki v vetru plešejo svoj edini in edinstveni ples.

Glede na to, da smo vsak dan bolj praznično razpoloženi, odmislimo, da sneg prinaša tudi nevšečnosti - sploh kar se naših cest tiče.

Pa vseeno: želim vam toliko snega, kot si ga sami želite, vsem šoferjem pa varno in srečno vožnjo po zasneženih ali očiščenih cestah :)

Za izdelavo te serije, ki vsebuje 16 voščilnic, sem uporabila barvni karton, papirnate servetke, svilene trakove, bleščice in umetni sneg.

Napovednik: Serija IV: Pobarvajmo si življenje

Serija II: Zeleno in rdeče

2009-11-29T19:30:00.004+01:00

za polno vrečo božične sreče :). Vsi smo veseli, če nam kdo zaželi sreče... z njo je povezano vse naše življenje; smo srečni, ko nam ne manjka materialnih dobrin, ko zadanemo kakšno nagrado, ko dobimo plačo... Ampak to je "površinska" - kratkotrajna sreča. Včasih se sploh ne zavedamo, kakšno srečo imamo dejansko v življenju. To, da se zjutraj prebudimo v nov dan, je največja sreča, ki smo je deležni; da lahko poslušamo petje ptic, šelestenje listov v gozdu, opazujemo oblake pri njihovi poti prek modrega neba.... Potem je tu še sreča, da smo bolj ali manj zdravi, pa da nas obkrožajo ljudje, ki jih imamo radi in seveda to, da smo ljubljeni!

Zelena in rdeča sta v naravi zelo povezani barvi; češnje, jabolka, jagode, maline... vsi ti okusni sadeži se nam smejejo in nas vabijo med zelene krošnje in grmičke. Drugače pa le zelo redko kombiniramo ti dve barvi - verjetno prav vsi malo čudno gledamo, če vidimo koga oblečenega v zelenih hlačah in rdečem puloverju :D

Ampak božični čas je čas teh dveh barv. Nikoli se nisem poglabljala, zakaj je temu tako... Mogoče zaradi zelenega dreveščka in rdečih bunkic? :))))) Morda zaradi bodike, ki jo srečujemo v božičnih dekoracijah? Ali pa morda zaradi tega, ker zelena barva simbolizira življenje, rdeča pa ogenj (toplino) in ljubezen ....

Za izdelavo teh voščilnic, ki jih je v seriji 12, sem ponovno uporabila servetke. Dodala sem še nestije, pentljice, papirnate rože, perlice, okrasne kamenčke, pa malo sem se poigrala z bleščicami.

Napovednik za naslednjič: Sneg je...

Vsem skupaj želim polno vrečo sreče - tiste taprave :)

Serija I: Angeli živijo

2009-11-28T09:26:00.004+01:00

mad nami, danes, tukaj, zdaj... Prinašajo nam zadovoljstvo, srečo, notranji mir... In nas varujejo pred zlom in nevarnostjo. Vsak ima svojega angela varuha, da mu pomaga skozi življenjske situacije ...

Prva serija mojih božičnih voščilnic je zato namenjena njim; v zahvalo in prošnjo, da nas spremljajo še naprej v našem življenju.
V prvi seriji sem naredila 17 bolj ali manj podobnih si voščilnic.
Letos sem se odločila, da bo večina narejenih voščilnic s servetno tehniko. Uporabila sem še razne papirne vejice, listke, pentljice, okrasne kamenčke in perlice ter papirnate rožice.

V naslednji objavi sledi serija II: Zeleno in rdeče...

Imejte se lepo!

Jesenski swap nakita in nagradica

2009-11-16T16:31:00.009+01:00

Kot sem že včeraj obljubila, pokažem še kreacije ostalih oblikovalk nakita, ki so sodelovale pri jesenskem swapu (po abecednem redu):

Atenka

jagoda
petrovka

Picasso

Staša
Zita

Same čudovite kreacije, ne?

Sem pa postala še ponosna lastnica tega:

Klavdija mi je podarila
tole lepotičko

pri čarobni hiški (jesenskemu listu) sem se zagrebla za tale kompletek

lata pa mi je podarila tega lepotca

Drage moje, imam vas zelo rada! :)

Danes me je pa Marika razveselila še z nagradico

Navodila naj bi šla takole:

Za odgovor lahko uporabiš samo ENO besedo
Posreduj jo 5 najljubšim blogerjem
S tem jim tudi podeliš to nagrado
VELIKO ZABAVE!

1. Where is your cell phone? na mizi
2. Your hair? rdečkasto-rjavi
3. Your mother? ustrežljiva
4. Your father? žal, mrtev :(
5. Your favorite food? zelenjava
6. Your dream last night? ne vem
7. Your favorite drink? osvežilne pijače
8. Your dream/goal? živeti brezskrbno
9. What room are you in? dnevna soba
10. Your hobby? ročno ustvarjanje
11. Your fear? arahnofobija
12. Where do you want to be in 6 years? na oddaljenem otoku
13. Where were you last night? doma
14. Something that you aren't? zadovoljna s službo
15. Muffins? mnjami
16. Wish list item? več časa
17. Where did you grow up? koroška
18. Last thing you did? pospravljala
19. What are you wearing? hlače, majčka
20. Your TV? vsak po malo
21. Your Pets? kakšen pajek v kotu
22. Friends? so :))))))
23. Your life? preveč stresno
24. Your mood? nihajoče
25. Missing someone? očeta
26. Vehicle? .....
27. Something you're not wearing? bikini :p
28. Your favorite store? nimam
29. Your favorite color? vse
30. When was the last time you laughed? danes
31. Last time you cried? že dolgo ne
32. Your best friend? partner
33. One place that I go to over and over? otoček :)))))
34. Facebook? ne
35. Favorite place to eat? doma

Jo podarjam naprej in sicer jo prejmejo:

BojaMoja
Suzy-1
Neža
Sonja in
Helena

Se beremo ;)

Pa je mimo

2009-11-15T21:49:00.002+01:00

Še eno srečanje foruma Otok zakladov namreč. Tokrat smo se dobili pri "Iris" in "Nanci" v Prečni. Bilo je .... ah, saj veste, neponovljivo lepo in prijetno. Tako, kot so vsa srečanja.

Na tem srečanju pa nisem bila samo opazovalka, kot na večini ostalih, pač pa sem imela kar dve "zadolžitvi". Prva je bila delavnica quillinga oz. papirnega filigrana. Za mizo se nas je zbralo okoli 10 najpridnic, ki smo sedele in zvijale papirce okoli 2 do 3 ure (saj ne vem, kako dolgo je trajala delavnica - meni je minila hitro :D). Sestavila sem preprosto predlogo, ki vsebuje nekaj različnih oblik zvitkov. Punce so bile zelo pridne in potrpežljive.
Za vsako en velik objem! :)

Druga "zadolžitev" pa je bila "jesenski swap nakita", ki sem ga organizirala na zgoraj omenjenem forumu. Čeprav se nas je prijavilo samo 8, smo imeli kaj videti. Tema swapa je bila verižica, narejena iz kakršnegakoli materiala, pogoj je bil le, da je na njej nekaj jesenskega; barve ali oblike...

Sama sem se lotila mečkanja fimo mase

Takole pa je verižica zgledala aranžirana

Dobila pa sem čudovito kreacijo tjasifix

Čakam še na dovoljenja ostalih udeleženk swapa - upam, da jih bom dobila :). Ko jih dobim, bom njihove kreacije objavila v naslednjem pisanju.

Bil je lep jesenski dan, poln smeha, zabave in seveda prijetne družbe - smo res ta pravi team!

Se beremo ... :D

Vse najboljše, draga Brigita!

2009-11-08T20:09:00.004+01:00

Pred nekaj dnevi je praznovala rojstni dan Brigita in danes sva jo z dragim obiskala.
Brigita je moja v.d. svakinja in prijateljica. In ker je Brigita ena zelo fajn ženska, sem se odločila, da ji z mojim dragim podariva sadno torto. Sobota je bila zame delovni dan, vendar mi je kljub temu uspelo čas tako organizirati, da mi je uspelo narediti torto in čestiko brez kakšne panike ali nervoze glede časa.

Za čestitko sem izbrala motiv cvetja z obliko srčkastih cvetov; naj ji prinesejo čimveč ljubezni in prijateljstva! Ko sem se odločala o krasitvi torte, se mi je hitro porodila ideja, da bi sprobala quilling na torti. Ker je motiv na čestitki dokaj nezahteven, sem enakega uporabila tudi na torti. Sama sem zelo zadovoljna z rezultatom in verjamem, da bo še kdaj kakšna torta okrašena v tej tehniki :).

Kot sem že napisala, sem delala sadno torto. Za biskit sem uporabila klasičen - preprost recept, ki vedno uspe. Kremo sem naredila iz sladke smetane, mascarpone sira in vanilijevega pudinga, kuhanega v jagodnem kompotu. Seveda sem prej jagode odcedila in jih narezane dodala gotovi kremi. Za krasitev torte sem uporabila masso bianco, ki sem ji dodala živilske barve. Na koncu sem dodala še srebrne bombončke.

Pri čestitki sem uporabila motiv in postavitev iz knjige z vzorci za papirni filigran. Ker pa jaz ne bi bila jaz, sem morala vso zadevo malo narediti po svoje. Tako sem okroglo osnovo premazala z lepilom z obeh strani. Na hrbtno stran sem prilepila rižev papir. "Nitke" papirja sem s čopičem zavihala na prednjo stran kroga. Nato sem ves krog izdatno posula z bleščicami. Ko se je lepilo posušilo, sem odtresla višek bleščic, papirno osnovo pa polakirala s prosojnim lakom v spreju - tako naj bi bleščice ostale na svojem mestu (upam). Na to osnovo sem potem prilepila motiv. Tudi stranski del voščilnice sem oblepila z riževim papirjem, izrezala sem krog (malo večji od osnove z motivom) in ga s šivalnim strojem obšila. Dodala sem še darilni trak in nekaj okrasnih kamenčkov. Kot navadno, je tudi ta čestitka v XXL formatu, saj je velika kar 22 x 22 cm.

Draga Brigita! Vse najboljše še enkrat!

Črno-belo in vmes nekaj sivega

2009-11-06T14:43:00.003+01:00

Opažam, da zadnje čase delam ali papirni filigran ali pa mečkam fimo. Najbolj zanimivo je to, da sta mi obe tehniki nekaj časa nazaj (manj kot leto dni) predstavljali nekaj v smeri "pazi, grize!" . O tem, da sem spoznala, da ne ena, ne druga tehnika nimata zob, ki bi resno poškodovali ustvarjalca, ne bom pisala na dolgo in široko (samo zato, da se ne ponavljam) ... Nikakor ne morem trditi, da me imata radi, je pa zagotovo, da jaz uživam ob njima. :)

Komplet - za punco, ki bo te dni dopolnila 20. rojstni dan. Njena mama je izrazila željo, da barve naj ne bi bile kričeče, vendar bi naj bil nakit kljub temu opazen. In komplet naj bi bil v barvi, ki se poda k vsaki drugi barvi. Mi ni ostalo drugega, kot odločitev za kombinacijo črne, bele in sive.

Mama je zadovoljna, kako bo pa hčerka, bom pa videla v ponedeljek. Držim pesti, da bo komplet nakita z veseljem nosila.

Zvijanje n-tič

2009-11-03T16:58:00.003+01:00

Saj sploh ne vem več, kako naj naslavljam teme z vsebovanimi čestitkami, saj se mi zdi, da zadnje čase res še samo zvijam papirce ... seveda za papirni filigran, da ne bi slučajno kdo na kaj drugega pomislil :-p.

Ta je nastala za sodelavko. Delno je narejena po predlogi. Malo sem jo pa morala spremeniti, saj mi čisto po predlogi ni bila preveč všeč. Dobi jo jutri - upam, da ji bo všeč :)

Detajl sredine:
Pa še čestitka v celoti:
Zdaj je pa res že zadnji čas, da začnem z božičnim zvijanjem :)

Šopek cvetja

2009-10-28T14:27:00.003+01:00

za rojstni dan. Nič nisem komplicirala, niti osnove oz. idejnega plana si nisem narisala. Zvila sem trakce, "na pamet" preštela koliko rabim kakšne barve, oblikovala delčke in jih zlepila skupaj. Dodala sem še vejice, ki sem si jih naredila s pomočjo štance na preteklem srečanju otočka. In končno sem uporabila motiv vaze, ki sem ga dobila od prijazne otočanke - mislim, da Nance.
Se bom morala zagrebsti še za kakšen odtis...
Čestitko je prejela dama za 61. rojstni dan. :)

Sonček je... kako to prija! Imejte lep in prijazen dan! :)))))

Zimsko spanje

2009-10-22T14:37:00.005+02:00

Tako nekako bi lahko rekla mojemu trenutnemu razpoloženju glede ustvarjanja. Idej ni nekih pravih, volje, da bi vrtala v ustvarjalne globine, pa tudi ne. :((((((
Trenutno sem v takšnem neustvarjalnem razpoloženju, da mi je komaj uspelo pofotkati stvari, ki jih imam doma že nekaj časa gotove. Pa verjetno še tega ne bi storila, če ne bi danes vijolični komplet oddala ...

Se vidi, da mi za nič ni, saj sem še fotografirala slabo.... pa še dežuje :(. Najraje bi kar pod odejo pobegnila ;).

Imejte se lepo!

Mavrično - zakaj pa ne!?

2009-10-08T16:14:00.003+02:00

V ponedeljek sem naročila extruder za fimo maso. Ko sem gledala Sonjo, kako z lahkoto gre to iztiskanje fima, sem ugotovila, da je to ena od "kijihmorašimeti" stvari. Ja, in danes me je čakal v nabiralniku. Takoj sem poiskala nekaj primerov, kako se s to zadevico dela in se odločila, da naredim nekaj pisanih kroglic, obesek in uhančke.
Ko le ne bi bilo toliko brušenja - za teh nekaj kroglic, obesek in uhančke sem potrebovala kar par ur :( - pa še blazinice na prstih me bolijo :(((((. Je pa bilo vredno časa, saj sem z polizdelkom zelo zadovoljna!

Kvadratek na kvadratek - nov komplet nakita

2009-10-06T14:41:00.004+02:00

Jeeee, pa mi je uspelo!
Sonja mi je na srečanju otočka zakladov naredila čudovito klobaso - mozaik kocko. Barve sem izbrala sama. Nekako se mi zdi, da me vedno bolj vleče na toplo stran barvnega kroga. Tokrat sem si izbrala kombinacijo rumene, oranžne in bele.
V nedeljo sem vzela mozaik kocko v roke in s strahom začela z izdelavo obeska. Enostavno me je bilo strah, da bom uničila vzorec.
Najprej sem naredila obesek, nato še zapestnico, pa še uhančke in seveda kroglice za verižico. Ko bo verižica sestavljena, jo bom z veseljem nosila.

Ker pa sem bila v nedeljo v stotih nebesih od sreče, da mi je uspelo narediti takšen obesek, in ker sem na srečanju gledala pod prste Fikus , ko je izdelovala obesek v tehniki mokume gane, sem se še enkrat preizkusila v tej tehniki. Še enkrat pravim zato, ker nam je na enem od prejšnjih srečanj že Sonja pokazala, kako to gre, pa mi nikakor ni šlo od rok. Predvidevam, da je bila nedelja pravi dan za fimo, saj mi je uspelo narediti tole:Ker nimam nobene primerne štampiljke za odtis, sem uporabila kar reliefno mapico za hroščka ;).
Sem prišla do sklepa, da bom še fimala :)

Sonja in Fikus, najlepša hvala!

Modro in oranžno

2009-10-04T10:00:00.004+02:00

Modra in oranžna si v barvnem krogu ležita nasproti, torej sta komplementarni barvi. Pa čeprav sta to barvi, ki se med seboj "tepeta", se hkrati tudi enkratno dopolnjujeta. Tako je modra ob oranžni še bolj modra in oranžna ob modri še bolj oranžna... Pri izdelkih, kjer se mi zdijo barve preveč nežne, velikokrat uporabim kombinacijo komplementarnih barv.

Čestitka je nastala za "mačka v žaklju" - to je rubrika srečanja foruma Otok zakladov . Včeraj je bil namreč dan čestitk, zato smo si forumašice kar čestitke izmenjale :)
Pri izdelavi te čestitke sem ugotovila, da nujno potrebujem vsaj dve štanci v obliki listkov oz. vejic, ker "peš" delat vejice z listki je res mukotrpno delo...
Na kupu je bilo res veliko čudovitih čestitk raznih barv in velikosti, ki smo si jih udeleženke izmenjale s pomočjo žreba. Mravljica, hvala ti za tvojo! :)

Končno je prišla kuverta

2009-09-28T21:57:00.005+02:00

... prek luže ... iz crop stop-a. Spellbinders Fleur de Lis. Ravno v pravem času, saj imam naročilo, da izdelam čestitko, namenjeno frišni diplomantki.

Najprej sem izdelala eno v quilling tehniki.

Ker pa sem danes dobila nove šablonce, sem naredila še eno.
Pa se naj naročnica sama odloči, katero bo vzela :)

Bombonček je že pri prejemnici

2009-09-16T13:32:00.004+02:00

Kot sem obljubila, pokažem še vsebino bombončka, ki ga je dobila izžrebanka.
Bombonček je bil sestavljen iz:
1. 2 x 5 listov za ozadja
2. 5 x dekorativni papir v rjavi barvi
3. 7 x dekorativni papir v črbno-beli barvi
4. 4 x dekorativni papir "vintage"
5. 5 x dekorativni papir "preprosto elegantno"
6. 3 x 3 papirnate servete črno-belo
7. 5 x paspartu voščilnice s kuverto
8. PVC vrečke za hrambo voščilnic
9. 10 x odtisi štampiljk
10. 2 x štampiljke
11. 3 x čipka papirnati trak
12. dekorativne rožice
13. dekorativne rožice - sončnice
14. aplikacije metulji
15. razcepke
16. razcepke z metulji
17. razcepke rožice
18. razcepke snežinke
19. dekorativna vrvica (zlato-redeča)
20. ploščice iz školjk
21. 2 x bleščice
22. papirnate vijugice in zankice
23. škarje z vzorčkom cik-cak
24. izsekančki rožice
25. izsekančki rožice - velike
26. 1 x bleščice v lepilu
27. aplikacije medvedki
28. rožice iz flisa v traku
29. rožice v traku - rjave
30. papir "vintage"
31. rožice v traku - modre
32. 10 x zankice za GSM obesek
33. 4 x dekorativni trak
34. 4 x dekorativni trak - vrvica
35. pentljice
36. okrasni gumbki
37. penasti jelenčki

Takole.... upam, da bo izžrebanka imela veliko veselja z bombončkom :)

Lp, Marička

Sem morala sprobati

2009-09-14T12:07:00.003+02:00

pizza muffine, ki jih je Sonja pekla za zajtrk svoji dečvi.
Že slikica na njenem blogu je povzročila, da se je začel moj želodec oglašati:"Jaz bi tuuuudi, jaz bi tuuudi!" Ko sem potem sledila linku do recepta, se je lakota še samo večala in večala :-p. Nadeva sicer nisem tehtala, ampak ga je bilo po videzu malo več kot testa... Na vrh vsakega sem dodala še olivo, saj sva oba s Sandijem prava olivoljubca. In ker sva tudi ljubitelja pikantne hrane, sem po vrhu dodala tudi malo čilija.
Po slabi uri sem bila že bližje temu, da potešim lakoto.
Ker morajo biti muffini v pečici 25 minut, sem za lažje čakanje prijela v roke likalnik in zlikala nekaj cunjic.
Pa sem le dočakala, da je zazvonila ura...
Tako pa zgledajo na krožniku (sedaj jih ni več toliko :-p)
Res je, da še topli muffini nočejo iz papirnatih skodelic, ampak mene to ni motilo... Ko bo prišel moj dragi danes iz službe, bojo pa itak že hladni in "slačenje" tudi ne bo več problem!
En del kosila je gotov. Samo še bučke prepražim in je kosilo pripravljeno.

Pa dober tek! :)

Pozabljena čestitka

2009-09-13T13:04:00.005+02:00

Se vam je že zgodilo kdaj, da ste nekomu nekaj obljubili, potem pa na to čisto pozabili?
Meni se je ... Sem včeraj popoldan imela neodgovorjeni klic na telefonu. Ker smo bili na humoristični prireditvi "kulčevka 2009" in je bilo kar glasno, seveda telefona nisem slišala.
Ko sem poklicala mamo, me je kar oblilo, ko me je vprašala, če sem ji naredila čestitko za danes ... "Groza ... pozabila...", so bile moje besede.
Seveda sem se takoj zvečer lotila dela. Včeraj mi je uspelo sestaviti vrtnice, za ostalo pa sem morala danes zjutraj prej iz postelje.
Hvala bogu se je časovno izšlo in je sedaj čestitka že pri novi lastnici :)
Čestitka je velika okoli 19 x 22 cm. Na notranji strani sem dodala kuverto za denar ter pripisala verz z voščilom.
Pa še detajli:

Tam, kjer rož'ce cveto

2009-09-12T11:33:00.004+02:00

Čeprav se je zunaj že kar ohladilo, rožice še vedno cvetijo; vsaj na čestitki, ki sem jo delala za 25 let zakona.

Še nekaj detajlov:

Ribniška koča - Lovrenška jezera - Rogla in nazaj

2009-09-10T23:03:00.006+02:00

v enem dnevu. In to peš! Ne po cesti, ampak po gozdni poti ... Gre? Seveda gre :) Pa še lepo je. Svetujem vam le, da se od doma odpravite dovolj zgodaj!

V ponedeljek sva se odpravila na ta podvig. Meni to sicer ni ničkaj prida dišalo, ampak sem se kjub temu odločila, da grem. Da izpolnim željo mojemu dragemu. Sicer je bila ta pot v planu že najmanj dve leti, pa je vedno prišlo nekaj vmes (hvala bogu :-p). Verjemite, da sem po tihem prosila za dež ....
Sicer sva šla na pot dokaj pozno, z Ribniške koče sva šla šele okoli pol enajstih.

Najprej naju je pot vodila po travniku. Ko sva prišla do spomenika na vrhu hriba, sva zavila proti Rogli. Po kakšnih 100 metrih travnika, se travnik pomeša z gozdom ...
Na začetku poti mi je še bilo zanimivo oprezati za borovnicami, ki so jih strastni nabiralci teh sladkih sadežev ali spregledali ali "pustili za seme".

Pa tudi vsako drevje, ki ni bilo samo zeleno, se mi je zdelo vredno poslikati :)
Pot naju je vodila navzdol in samo navzdol ... Šele po kakšni dobri uri hoje, sva začela s hojo po gozdu navzgor. Na poti sva videla veliko izvirov. Nekaj jih je bila verjetno posledica deževja izpred nekaj dni, nekateri pa so stalni; kot tudi voda ljubezni. Vam povem, da je bila prava osvežitev!

Po približno dveh urah hoje sva prišla do travnika. Čudovit pogled. Velik travnik, sredi katerega se vije shojena pot pohodnikov, ob straneh pa je obdan s pohorskimi gozdovi.

In ta travnik je tudi rastišče srčne moči: ko bom drugo leto zbirala zelišča za domači zeliščni liker, vem kam iti po to zel. (Tako sem vsaj mislila na začetku)
Kot mali otrok sem se razveselila teh kažipotov, saj sem vedela, da je do Rogle še največ dve uri hoje. Moram priznati, da me je hoja do Lovreških jezer pošteno zdelala; navsezadnje je moja kondicija enaka ali manjša od nič, pa še nepotrebnih odvečnih 30 kg vlečem na sebi (ja, spet je padla odločitev, da je zadnji čas, da shujšam!)Kljub temu, da sva bila že pozna, sva se odločila, da si ogledava ta jezera; če drugega ne, da si vsaj malo spočijeva noge.
Pogled na lovrenško barje in večje jezerce:
Po kratkem počitku sva nadaljevala pot proti Rogli. Na začetku je bila pot prav prijetna, skoraj nenormalno ravna in toliko da ne tlakovana. Skoraj nadstandard. In ob tej poti raste zanimivo drevo; me je takoj spomnilo na bogino Šivo. Lepa cesta se je kmalu spremenila v navadno gozdno potko ... Noge so me vedno bolj bolele in vedno pogosteje sem iskala kraj za počitek. Kakšne pol ure pred Roglo sva prišla na še en travnik - s klopco! Jeeeeee! Ko sem se vsedla, sem se takoj sezula in si malo zmasirala podplate. Ko sem gledala levo in desno po gorah, me je oblilo ... v daljavi sem videla spomenik, kjer sva začela z najino potjo ... tako daleč je, midva pa še sploh na Rogli nisva. In še vse to gorovje naju čaka, da ga prehodiva, preden bova spet pri avtomobilu. Verjemite, da mi je bilo žal, da sem sploh šla na pot.Izgubila sem voljo, ni mi bilo več do smeha, ... Komaj sem čakala, da prideva na Roglo in se obrneva domu naproti.

Pričakovala sem, da bom ob prihodu na Roglo čutila kakšno posebno olajšanje in zadovoljstvo, pa tega od utrujenosti ni bilo. Po popiti pijači, sem komaj čakala, da se vrnema domov. Pot proti domu naju je vodila najprej do Doma na Pesku, nato pa spet preko Lovrenških jezer do Ribniške koče. Za fotografiranje sem bila že preveč utrujena, pa tudi mudilo se nama je, saj sva imela v planu, da prideva do avtomobila vsaj do mraka, če ne še po svetlem. Naredila sem le še eno fotko na travniku, ki sem ga prej opisovala - mi je bilo prav lepo, kako trave lovijo še zadnje sončne žarke tega dne...
Ko sva prišla v gozd, se je pa začelo pravo mučenje; postajalo je vedno bolj mračno, temno.... Ko sva prišla do zadnjega vzpona po gozdu, ni bilo nikjer več ne duha ne sluha o dnevu. Še dobro, da naju je spremljala luna, ki je bila še dovolj močna, da nama je vsaj malo osvetljevala pot. Zadnjih 500 metrov sem skoraj obupala. Bila sem prepričana, da sva se izgubila; mešali so se travniki in gozd in močvirnata tla in ni in ni bilo konca ... Imela sem občutek, da hodiva v krogu. O spomeniku, ki je bil najin cilj, pa ni bilo ne duha ne sluha .... Ko sem bila že povsem na koncu z močmi in me je že skoraj začela grabiti panika, mi moj dragi pove, da nama je uspelo. Prišla sva do spomenika. Si lahko predstavljate olajšanje? Pihal je mrzel veter, vendar sva se vsedla na klop in sedela nekaj minut ... Čeprav naju je čakalo še nekaj sto metrov hoje po bregu navzdol, se mi je od srca odvalil ogromen kamen; kaj kamen ... skala! Ko sem se preobula in sem sedla v avto, sem se zaklela, da po tej poti ne grem nikoli več! Sploh nekaj časa ne bom šla na pohod! V tistem me pokliče sestra in pove, da ima nečak v petek športni dan - pohod in če naju lahko prosi, da bi ga spremljala .... Seveda sem obljubila. Tako, da jutri spet obujem planinske čevlje in grem malo razgibat mišice - še dobro, da danes noge ne bolijo več tako hudo...

Čas je za sladko II. del

2009-09-10T21:19:00.006+02:00

Najprej naj se zahvalim za vse vaše čestitke in lepe želje! Res ste zlate!

Sedaj pa k žrebanju; vseh komenratjev je bilo 46. Enega je izbrisala avtorica, eden je bil podvojen in izločila sem tudi svojega (kaj veš, mogoče bi sreča bila prav meni naklonjena :-P). Tudi komentar Mirjane sem upoštevala, čeprav je prišel dan prepozno tako, da je bilo na koncu v igri 43 komentarjev :). Z žrebanjem sem si pomagala na spletni strani random.org. In srečna prejemnica paketka presenečenja je:

Asyyka pravi ...

Vse najboljše. Tudi sama v teh dneh praznujem pa se potegujem za bonbonček, mogoče pa dobim lepo darilo za rojstni dan:D

Torek, 1 september 2009 9:48

Čestitam!

Draga Asyyka, prosim, če mi sporočiš tvoj naslov. V teku naslednjega tedna ti pošljem bombonček. Sliko bombončka pa bom objavila, ko bo paketek pri prejemnici - tako bo res paket presenečenja! Seveda ti želim vse najboljše in najlepše in pa tudi veselo ustvarjanje!

Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste mi namenile lepe želje. In seveda, več sreče prihodnjič :)

Simfonija v modrem

2009-09-09T23:26:00.009+02:00

Pravzaprav v turkizno modrem.
Po naročilu sem izdelala dva kompleta iz fimo mase in čestitko ob poroki. Na željo naročnice sem uporabila kombinacijo bele in turkizno modre barve. Kompleta sta si podobna, vendar nista povsem enaka; navsezadnje potem to ne bi bil več unikatni nakit ;)
Pa še nekaj o čestitki; tudi tukaj sem uporabila barve, ki so bile izbrane za poroko. Tehnika - papirni filigran oz. quilling.
Pa še malo bolj od blizu:Danes sem čisto kratka; se jutri spet beremo :D

Imejte se lepo in prijetno izkoristite te sončne dneve. Kako sem jih jaz oz. kako jih še bom, vam napišem v naslednjih dneh.

Čas je za .... SLADKO! :) / It's candy time :)

2009-08-31T21:49:00.004+02:00

Tako je ... prišel je čas, da tudi sama podelim bombonček. 3. septembra namreč praznujem svoj 37. rojstni dan in namenila sem vam paketek presenečenja, sestavljen iz 37. stvari za ustvarjanje. Nisem še imela časa, da bi paketek sestavila, vam pa obljubim, da bo v njem vse za uporabiti ;). Glede na to, da je moja zaloga materiala sestavljena v večini iz materiala za čestitkanje, bo tudi paketek sestavljen v tej smeri.
Kako do bombončka? Preprosto ... samo pokomentirajte to pisanje in že bo vaše ime v vrečki za žrebanje. Ne bo pa nič narobe, če boste link do bombončka objavili tudi na vašem blogu :)

Ta post bo ostal na vrhu do 9. septembra, 10. septembra pa bom objavila rezultat žrebanja.

Veliko sreče pri žrebu vam želim!

Imejte se lepo!

Poroke so spet v modi

2009-08-27T14:27:00.005+02:00

... menda. Vsaj po čestitkah, ki sem jih zadnje dni delala, se vidi, da je res tako. Naročenih sem namreč imela kar pet poročnih čestitk in eno sliko z motivom neveste in ženina. Danes mi je uspelo dokončati četrto, slika je že tudi gotova in aranžirana, tako, da me čaka še samo ena čestitka.
Ker gre pravzaprav za tri različne poroke, sem se odločila, da se na čestitkah ne bo videlo, da jih je delala ena ustvarjalka.
Za prvo poroko sem izdelala ti dve:
Naročnici sta želeli imeti eno čestitko izdelano v 3D tehniki, drugo pa preloženo z žepki.

Za drugo poroko pa sem imela kar tri naročnice; še dobro, da se je ena od naročnic že v naprej odločila za slikoDruga mi je dala proste roke, zato sem izdelala čestitko v netipičnih barvah za poroko. Sem pa ji dodala srčke in prstane in je nastala "poročna" :) Da bi izgledala res "nekaj posebnega" sem se odločila za kombinacijo s 3D učinkom.
Naročilo za tretjo pa je prišlo tik pred zdajci in je bila razlog, da sem imela danes dopust. Ker je naročnica nevestina mama, sem se odločila za čestitko velikega formata, ki se pokloni brez kuverte. In ker se pokloni brez kuverte, sem imela proste roke glede debeline čestitke. Odločila sem se za papirnati filigran.

Še center čestitke malo bolj od blizu:
Obema paroma, ki se v soboto poročita, želim veliko sreče in ljubezni na skupni poti!

Takole, čaka me izdelava še ene ... Motiv sem že izbrala, tehniko tudi, tako da se kmalu spet oglasim.

Pa še to ... Naslednjič se ne oglašam samo z voščilnicami, pač pa bom ponudila tudi nekaj sladkega ;)

Ko diši po morju

2009-08-25T21:47:00.005+02:00

pa ne zaradi težko pričakovanega dopusta; letošnji dopust bom preživela doma. Mogoče kakšen dan na kakšnem kopališču, kakšen dan pa v hribih, ki jih pri nas res ne manjka.
Ampak po morju pa vseeno diši. Danes sem namreč spet prijela za čopič. Pa ne kar tako - sodelavka me je namreč prosila, da ji nekaj narišem na steklenico in zraven pripišem kakšen verz. Rabi namreč darilo za možakarja, ki je dopolnil 70. let. Ker je steklenica po obliki zelo primerna za kakšen naslikan motiv, po vsebini diši po morju (travarica) in ker bo poslikana tudi "odpotovala" na morje, sem se seveda odločila za morski motiv. Motiva si nisem izmislila sama - sem našla na spletu eno stran, kjer je bil objavljen prispevek o poslikavi sten. Motiv se mi je zdel takoj tisti "taptavi" ...
Nastalo je tole:Slikala sem z akrilnimi barvami, pisala pa s konturo za steklo oz. porcelan.
Ne bi pa imela nič proti, če bi bile tudi stene moje spalnice tako poslikane :)))))

Lepo se imejte!

Danes na krožniku: en ponečedek in les, ki to ni

2009-08-13T16:58:00.004+02:00

Še vedno uživam v mečkanju fimo mase. Lotila sem se zahtevnega podviga - uporabe transparentne fimo mase. Sestavila sem klobaso, jo dala v hladilnik, narezala na tanke lističe in z njimi prekrila osnovo... pečen obesek sem dva popoldneva brusila, ama.... sem sedaj povsem nezadovoljna z izdelkom .... Namesto, da bi dosegla globino, imam lahko okoli vratu en del mlečne ceste :(((((

Pa še od blizu

Če sem čist iskrena, sploh ne vem, kaj sem delala narobe. Bom morala še trenirati - to pa zagotovo vem!

Veliko bolj sem zadovoljna z "leseno" verižico. Ne, saj ni lesena - je pravtako iz fima.

Ta vzorček mi je tako všeč, da vam moram enostavno pokazati izdelek še malo bližje

Pa še detajl zapiranja oz. daljšanja - krajšanja verižice

Bom še pokazala kaj, saj je v izdelava nove verižice že v teku.

Lepo se imejte!

Saj ni res...pa je! Marička je fimala :))))

2009-08-06T15:25:00.009+02:00

"Fimo ne grize!" Vsaj tako govorijo razne mojstrice fimanja.... ampak jaz se s fimo maso nisem nikoli posebej spoprijateljila; saj ne, da mi ni fino delati z njo - žal je tako, da sem vedno razočarana nad izdelki, pa se vedno poskušam maksimalno potruditi :(((((
In prejšnji teden sem spet nabaljala fimo. Sem bila malo "potisnjena" v to. Bila sem povabljena na oratorij, kjer naj bi z otroci delala z das maso... nekaj dni pred datumom delavnice pa so me obvestili, da delamo s fimom. Nič drugega mi ni ostalo kot to, da sem šla v nabavo in doma trenirala. In naredila sem tudi prvo klobaso! Jupi!

Malo sem se igrala z zlaganjem barv...

Seveda sem se morala preizkusiti tudi v izdelavi "vulkanskih kamnov"...

... še sestavljanje ostankov
Še bom fimala, saj imam še za porabiti en konec belo vijolične klobase, pa tudi zaloga ostalega fima je še kar velika. In seveda rabim tudi ogromno vaje!

Nisem pa samo fimala. Na blogu prijazne Alenke sem videla čudovit predalnik. Ampak, ker se meni enostavno ne ljubi zlagati toliko predalov, sem kupila malo večje zavojčke vžigalic in predalnik sestavila iz teh. Mimogrede; ima kdo kakšno idejo kako porabiti 1200 vžigalic, ki jih imam sedaj spravljene v vrečki? ;)))))

Seveda sem ugotovila, da moram predalnik še malo popraviti (npr.: ročaji na predalih so zelo neuporabni - jih moram podložiti s hama perlicami) in dodati še kakšen okras. Pa spet sem uporabila tapete, ki sem jih "lastninila" v taščini garaži. Meni je ta cvetlični vzorec tako čudovit! Kako velik greh bi bil, če bi te tapete romale v smeti!!!!!!

In na Alenkinem blogu nisem pobrala samo ideje za predalnik, pač pa sem bila deležna še dveh nagradic. Alenka, najlepša hvala!

Imejte se lepo in uživajte v poletju!

Teglc rož in nagradici

2009-07-23T21:54:00.010+02:00

Suzy mi je včeraj podarila dve nagradici prijateljstva, katerih sem bila seveda zelo vesela.
In ker prijateljev ni nikoli dovolj, z veseljem pošiljam nagradici naprej; tudi blogerkam, ki so nagrado že prejele - pa saj sploh ni važno, s katere strani pride prijateljstvo, ne ?!

Anja (da jo spet malo podrezam k pisanju bloga :)
Marna
Mojcej
Alenka
Sonja
Jana
Kokica
Barbi
Marika
Bojamoja
DIDI
DODO
in seveda pošiljam nagradici tudi nazaj k Suzy in tudi ostalim, ki jih nisem omenila. Navsezadnje, krog prijateljev ni nikoli prevelik! :)

Pa še nekaj o teglcu rož. Že v prejšnji objavi sem se pohvalila, da sem dobila bombonček od Kokice. Ker sem kot mali otrok, sem morala nekaj sladkorčkov takoj uporabiti:

Pa še slikica s čestiko oz. željami:

Čestitko sem že oddala in prejemnica je je bila vesela - mogoče tudi zato, ker te rož'ce ne potrebujejo prav nobene nege :)

Uporabljeno:
barvni karton za osnovo, dizajnerski papir, rožice iz filca in papirja, razcepke, svilen trakec, tapete, čipkast papirnat trak, lepilo.

Šivanje, kvačkanje in polaganje tapet pa še bombonček

2009-07-22T16:17:00.004+02:00

Včasih pride dan, ko mi je vse napoti...še sama sebe se takrat najraje izogibam :(. In eden takšnih dnevov je bil danes; slaba volja v službi, ko mi ni šlo nič od rok, rahel spor s hčerko, ki me zadnje čase lahko spravi v slabo voljo prav vsako minuto, vročina zunaj, ki niti dihati ne pusti....
Ko sem prišla domov, me je v nabiralniku čakalo kup reklam, ki jih moram nesti (seveda poleg nakupa v dveh vrečkah) po 45 stopnicah v zadnje nadstropje bloka, kjer se nahaja naše malo gnezdece. Si predstavljate, kako je hoditi po stopnicah v bloku, ki ima del steklene strehe in sonce na vso moč pripeka????
Ko sem končno prisopihala na vrh, sem zagledala veliko rumeno kuverto, kako se nemočna naslanja na vrata našega stanovanja. Nič mi ni bilo več vroče, pa tudi noge so dobile lahkotnejši korak, saj sem vedela, kaj je prišlo; bombooooončeeeek :)))))))))))
Slaba volja je izginila, kot da bi jo posesal vakuum :) Kokica, en velik objem v zahvalo!
Sliko sem si sposodila kar pri Kokici ;)
Zdaj pa še o ostalem...
Se vam kdaj zgodi, da se lotite nekega projekta, potem pa na pol dokončanega pustite nekje v škatli, da čaka na vaše usmiljenje, da ga spet primete v roke? No pri meni se to zadnje čase dogaja kar pogosto.
Da začnem z najbolj starim grehom (danes govorim samo o projektih, ki sem jih uspela dokončati-ostalim namenim besedico ali dve kdaj drugič) - kvačkana verižica. Začela sem jo kvačkati lani.... ja res je; natančneje okoli 10. julija 2008. Namenila sem jo hčerki. Ker nakita ne nosi pogosto, se ji tudi ni mudilo, da jo dobi.... in zato je, narejena na 3/4, čakala na polici... Dokončala sem jo prejšnji teden, včeraj pa sem ji jo tudi izročila. Je povsem preprosta kačica, kvačkana s tremi perlami v krogu, dolga približno 1 meter, brez zaključkov... se samo zaveže.

Naslednja zadevica so copatki in klobuček za nečaka. Sešito je bilo kar hitro, je pa žal vedno ostalo doma, ko smo šli na obisk in tako sem tudi to darilce predala šele pred nekaj dnevi. Ni nevemkaj, je pa toliko, da me je spet prijelo, da bi malo šivala....

Naj spregovorim še o polaganju tapet; sicer tu ne gre za nedokončan projekt, ampak bolj za odlašanje začetka izdelave. Pa še dobro, da sem zavlačevala, saj sem v soboto v taščini garaži odkrila pravi zaklad; škatlo shranjenih tapet izpred ne vem 15 mogoče 20 let... Si predstavljate, kako so mi zasijale oči, ko sem zagledala te rolce????
Da nadaljujem... ne gre za polaganje tapet na stene, pač pa za izdelavo voščilnice, za katero sem vedela že mesec dni, da jo moram imeti končano do danes.... včeraj mi je le uspelo.
Za vse sem uporabila tapete, razen za osnovo za voščilnico. Vrtnice, naštancane rožice (na notranji strani), podlaga, okvirček za "sliko", poševni trakci..... vse so tapete; meni čudovite, posebne, dragocene...

Takole, spet mi je uspelo namešati ročnodelsko solato. Sedaj pa grem dokončat še en projekt; današnje kosilo - hrenovke v srajčkah in solato :).

Lepo se imejte!

Jubilej - drugič

2009-07-12T10:13:00.005+02:00

Včeraj sem bila spet na mini fešti. Sodelavka je praznovala jubilej - kateri, se menda za žensko ne pove ;)
V ožjem krogu sodelavk/prijateljic smo bile povabljene na kosilo oz. bolje rečeno na prijetno preživet popoldan; popoldan poln smeha, veselja in solz - seveda solz od smeha :))))).
V ta namen sem naredila šopek iz bombonov in lizalk. Postopek izdelave šopka sem objavila tukaj.
Seveda je primerno, da dobi slavljenka tudi voščilnico.
Spet sem se igrala s papirnim filigranom - quillingom. Žal sem narobe skombinirala barve. Sem prepričana, da bi bil izdelek dosti lepši, če bi bila gospodična s parasolom sestavljena v več odtenkih ene barve, vendar je tako, da moja skromna zbirka trakcev ne premore okoli 150 trakcev ene barve v različnih odtenkih :(. Kakorkoli že, odločila sem se, da gospodično oblečem v odtenke roza in vijolične barve. Parasol sem namenoma naredila v drugačnih - svetlejših barvnih odtenkih, pravtako sem se odločila, da naredim obrobe na ovratniku in rokavih bele.
Ko je bila gospodična sestavljena, nisem bila preveč zadovoljna, vendar sem se odločila, da jo vseeno poskušam spraviti na čestitko. Dodala sem čipkast trak, sestavila ozadje, dodala še vijoličen trak za zavezovanje in stranski okras. No, sedaj pa mi je kar všeč... je res, da velikokrat ozadje dopolnjuje sam motiv.
Sodelavki smo podarile tudi darilne bone za sprostitev v bližnjih termah. Le te smo skrile v kuverto na notranji strani voščilnice. Na desni strani pa je napisanih nekaj besed iz njenega življenja in seveda naše voščilo.Pa še kompletno darilo na skupni sliki

Marta, še enkrat vse najboljše in hvala za prijetno preživet popoldan!

Uporabljeno (za voščilnico): papirni trakci 3 mm v različnih barvah, lepilo, dizajnerski papir K&Co., svileni in čipkasti traki, darilni papir, lepenka za osnovo voščilnice.
Orodje: pripomoček za zvijanje papirnatih trakcev,šablona za oblikovanje trakcev, luknjač.

Sladki šopek

2009-07-11T22:36:00.007+02:00

Potrebujemo:
Zavite bombone in/ali lizalke,
cvetličarsko žico,
cvetličarsko gobo,
darilni papir zelene barve,
darilni papir ali krep papir poljubne barve,
karton,
papirnati podstavek-prtiček za torte,
izsekančke (po želji),
kepo umetne trave - laski,
dodatki po želji (suho cvetje, suhe trave....)
svileni trak,
pištolo in palčke za vroče lepljenje.

Bombone in lizalke najprej ovijemo s cvetličarsko žico. Nekaterim lahko dodamo izsekančke v zeleni barvi.
Pripravimo si tudi liste iz zelenega darilnega papirja. Darilni papir narežemo; polovico na približno 10 x 8 cm, polovico pa približno na 8 x 6 cm. Trake preložimo na polovico in s strani odrežemo vogale. Nato položimo skupaj po en velik trak in en majhen ter ju na sredini povežemo z žico. Dobimo nekakšne "metuljčke" na žici.
Za osnovo - klobuk šopka lahko uporabimo kupljeno osnovo ali pa jo naredimo sami. Če se odločimo, da jo delamo sami, potrebujemo karton, iz katerega bomo izrezali krog. Izrezan krog zarežemo z ene strani do polovice in oblikujemo lijak. Z oblikovanjem določimo, kako "globok" šopek bomo imeli. Klobuk utrdimo z lepilno pištolo ali pa si pomagamo s spenjačem. Iz drugega kartona oblikujemo votel štožec - ta nam bo služil za držalo klobuka oz. za pecelj šopka. Klobuk v konici zarežemo s skalpelom do sredine in skozi zareze potisnemo stožec - širši del stožca zlepimo skupaj s klobukom. Pomembno je, da pri zarezovanju klobuka ne delamo predolgih rezov; rezi naj bodo le toliko dolgi, da dobimo odprtino, ki se prilega obsegu stožca na širšem delu. Vse skupaj ovijemo oz. zamaskiramo z darilnim ali krep papirjem. Notranjost oblepimo s papirnatim podstavkom za torte, kateremu pravtako naredimo zareze do sredine - seveda spet samo toliko dolge, da se odprtina prilega klobuku in stožcu - peclju.
Pecelj ovijemo z svilenim trakom.
Ker sem takšen šopek delala prvič, sem si za lažje delo omislila cvetličarsko gobo, katero sem narezala na dva polkroga in dva pravokotnika, ki sem jih nato zlepila z lepilno pištolo.
Gobo nato prelepimo še z umetno travo.

V gobo zapičimo metuljčke iz zelenega papirja. Nekaj si jih pustimo za konec, da z njimi zapolnimo morebitne praznine.
Nato v gobo zapičimo še bombone, lizalke... Prazne prostore zapolnimo z zelenimi listki. Dodamo razne dodatke; razno cvetje, trave, pentljo iz svilenega traku...

In to je to.... Nastal je zelo pisan šopek, sestavljen iz 25-ih bombonov in 25-ih lizalk... Naslednji bo verjetno enobarvni. Verjetno bodo tako bomboni bolj prišli do izraza...

Prepričana sem, da se takšen šopek lahko naredi tudi na kakšen drugačen način, ampak takšno izelavo sem si omislila, kot zame najlažjo :)

Veliko veselja pri izdelavi!

Jubilej

2009-07-05T21:26:00.004+02:00

Nekaj pisanj nazaj sem pokazala, kakšna vabila sem izdelala za omo in teto ob njunem jubileju. Oma je dopolnila 80 let, teta pa jih bo v kratkem 40. In danes smo se dobili, da skupaj proslavimo in preživimo dan. Srečanje smo začeli s Sv. mašo v cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. Po obredu smo se zapeljali do bližnjenega gostišča, kjer nas je čakalo kosilo. Pred kosilom smo seveda pretočili kar nekaj solz...nekaj jih je bilo ob voščilih, druge pa so "tekle" ob smehu, ko smo poslušali o smešnih in navihanih dogodkih iz omine mladosti. :) Smo danes ugotovili, da smo res"žlahta", saj smo si vsi brisali oči :))))

Moj prispevek k praznovanju - srečanju ni bilo samo izdelovanje vabil ter sama udeležba na srečanju, pač pa sem bila zadolžena tudi za izdelavo torte; pravzaprav dveh tort, saj nas je bilo okoli 60 povabljenih.

Naredila sem eno sadno in eno čokoladno. Biskvit za sadno torto sem delala kar po preizkušenem receptu, ki nikoli ne zataji. Pravzaprav je to recept, po katerem me je mama naučila pečti že kot najstnico.

Za biskvit potrebujemo:
6 rumenjakov
36 dag sladkorja
1 vanilij sladkor
12 žlic tople vode
vse to penasto zmešamo in dodamo:
36 dag gladke moke,
sneg 6 beljakov in
1 pecilni prašek .

Ker sem delala veliko torto (v oglatem pekaču iz pečice), sem vzela dvojne količine.

Torta je polnjena z vloženimi breskvami in jogurtovo kremo. Za to kremo vzamem vedno vanilijev jogurt.

Za čokoladno torto sem pa uporabila recept, ki ga ima na svojem blogu objavljenega Hali. Ker je tudi ta torta pečena v velikem pekaču, sem uporabila dvojne količine za biskvit in trojne za kremo. Žal je bil kljub temu biskvit prenizek in sem zmešala še enega po receptu za nutela torto.

Obe torti sta "oblečeni" v massa bianco, pa tudi okraski so iz te mase ter pobarvani z jedilnimi barvami.
Naredila sem pa tudi voščilnico. Ja, spet quilling! Joj, ko mi postaja všeč to zvijanje papirja! :))))
Vzorec sem našla tukaj. Je pa ta čestitka kar velika, saj v premeru meri okoli 20 cm.Ker so se mi trakci, ki predstavljajo pecelj cveta med samim lepljenjem premikali, je na papirju nastala nezaželjena sled lepila. Sem že mislila, da bom morala začeti znova, pa mi je padla ideja in sem ves papir, na katerem je cvet, premazala s prozornim gelom z bleščicami in tako elegantno rešila nezgodo - pa še bolj svečano zgleda :).

Še notranjost:
Ker sta slavljenki dobili za darilo denar, smo ga "spakirali" v žepek na zadnji strani voščilnice:
Kaj sem za vse to porabila, ne bom pisala... je pa bilo kar nekaj jajc, moke in sladkorja... pa seveda čokolade in bele mase :). Kar nekaj trakov za quilling, lepila in dekorativnega papirja in pol tube bleščic. In veliko ur dela in poln žakelj dobre volje :)

Sivka, hitrost in sedem dobrih stvari

2009-07-03T17:04:00.005+02:00

Poznate DODO? Če še ne, naj vam povem, da je to ena fejst punca, ki ljubi vijolično barvo in seveda vse, kar je z vijolično povezano. In rada dela s sivko; verjetno nisem edina, ki se vedno spomnim na DODO, ko vidim grmiček sivke :). V njenem a lbumu se skriva pravi zaklad izdelkov iz tega grmička; od vrečk, deklic, povštrčkov, vse do butar iz lavande. Ko sem prvič videla te butare, je tudi pri meni sivka dobila posebno mesto.... in moja želja je bila, da enkrat poskusim narediti to čudo. Žal na našem koncu sivka ne raste "kot gobe po dežju", zato je šlo malo časa zraven, da sem uspela dobiti vejice cvetov. Zahvaljujem se Darji, ki mi je poslala za tri butarice vejic. Res, da je kar nekaj cvetov pri pošiljanju odpadlo, pa vejice - stebelca so bila malo pomečkana, saj se je naš poštar na vse pretege trudil obloženo kuverto stlačiti v poštni predal.
No, nastalo je tole:Ena je že dobila nove lastnike, dve pa še čakata na friziranje :). Za prvič sem kar zadovoljna z izgledom teh dišečih palčk.
Verjamem, da bom še naredila kakšno butarico, samo moram počakati, da m oj grmiček lavande zraste :).

Druga tretjina današnje objave je namenjena čestitki z avtomobilom. Sicer ne morem govoriti, da je avto na čestitki res hiter, vseeno pa sem dodala besedi HITI POČASI.... Namenjen je fantu, ki danes praznuje rojstni dan; vse najboljše Dejan! Ker mu bodo čestitko izročili njegova sestra Tina
in prijatelji, sem v sredino napisala verz ter pustila prostor, kjer se bodo podpisali vsi, ki bodo z Dejanom preživeli "njegov" dan.
Čestitka je izdelana v tehniki iris folding; zelo preprosta tehnika s čudovitim rezultatom. Seveda, če znaš izbrati prave barve, kar pa meni predstavlja večni problem :(.

Pa še zadnji del objave;
Alenka me je pofočkala, da povem 7 najljubših stvari. Na začetku sem mislila, da bo to kar zletelo "na papir", sedaj pa vidim, da o sebi ni tako preprosto govoriti. Sicer sem to izkušnjo že enkrat izkusila, ko smo morali na enem seminarju napisati tri (ja, samo tri) dobre stvari o sebi. Verjemite, da se mi je že pri drugi zalomilo......

Ok, bom poskušala; torej, kaj imam rada oz. kaj mi je ljubo:
1. moja družina (kot "mojo družino" si predstavljam svojo hčerko in mojega v.d. možeka ;) )
2. ožje sorodstvo (mama, oče (kmalu bo eno leto, odkar se je za vedno poslovil od nas :((() in sestra. Če sem prej pisala o v.d. možu, bom zdaj napisala, da v ta krog sodi tudi moja v.d. tašča :)
3. Svakinja in svak ter nečaki in nečakinje. Sem štejem tudi vse bivše nečake in nečakinje :)
4. dobra hrana; takšna, ki je dobra za oči in želodec.
5. poležavanje z mojim dragim na kavču... Uživam v tem, da leživa in si skupaj pogledava kakšen film.
6. seveda obožujem tudi vikende, ko lahko malo dlje ostanem v postelji in ne rabim že pred šesto vstati
in še 7. točka, ki pa seveda ni zato nič manj pomembna, četudi je zadnja v seznamu:
druženje z mojimi dragimi. Veselim se vsakega dneva, ki ga lahko preživim (čeprav včasih le nekaj minut) z mojimi najbližjimi...
Življenje tako kratko in predvsem nepredvidljivo, da enostavno moramo zgrabiti priložnost in preživimo dan, uro, nekaj minut z ljudmi, ki so nam ljubi, z ljudmi, ki zasedajo posebno mesto v našem srcu ... če ne gre drugače, jo pokličimo in ji zaželimo lep in prijazen dan...Saj veste: ...In če jutra več ne bo..."

Ker je večina blogeric že dobila "poziv" za razkritje svojih 7 najljubših, tega ne bom pošiljala naprej. Je pa dobro, da se vsi kdaj pa kdaj vprašamo, kaj je NAM ljubo in o tem razmislimo ;) .

Lepo se imejte in ne pozabite nase! :)

Simpatična gospodična

2009-06-25T13:04:00.020+02:00

Ko mi je Bojamoja pred nekaj dnevi poslala nekaj odtisov, sem najprej zagledala lepotičko Leanne Ellis . Prva misel je bila:"Oooo, kako simpatična gospodična!". Ker v moji zbirki ustvarjalnega materiala in pripomočkov nimam niti ene štampiljke teh znanih gospodičen (kot so Sarike, Gorjuške, Maruške.....), sem se najprej morala potruditi in poiskati, čigavo delo je sploh dizajn te gospodične. Pa še ime mora dobiti... naj bo Lenčka :)

Takoj, ko sem videla podobo Lenčke, sem se odločila, da bo kar hitro prišla na vrsto za make up...
Rečeno - storjeno! Pobarvana je z barvicami in white spirit-om. Še najbolj sem zadovoljna, kako mi je uspelo pobarvati ozadje :). Dodala sem nekaj papirčkov, doma narejene vrtnice in svileni trakec.Ker je sedaj pri nas popularno obdarovanje s šaljivimi darilnimi boni, je tudi ta čestitka sestavljena iz treh delov. V stranska dva žepka pridejo boni, v sredinskega pa verz oz. posvetilo obdarovanki.

Uporabljeno:
Barvni karton za osnovo, motiv Leanne Ellis, svileni trak iz bližnje cvetličarne, dizajnerski papir Dovecraft, čipkast papirnat trak, razcepke, montažni trak, izseki rožice.

Moja prva

2009-06-23T17:53:00.003+02:00

ja, mislim, da je to moja prva voščilnica s štampiljko Whiff of joy. Motiv sem imela pobarvan že kar nekaj časa; pravzaprav sem ga pobarvala nekaj dni po tem, ko je BojaMoja na srečanju otočka prikazala barvanje s suhimi barvicami, papirnatimi radirkami in white spiritom. Glede na to, da mi je bilo to barvanje deveto čudo, sem z rezultatom barvanja zelo zadovoljna. Vem pa, da bom še vadila, saj vaja dela mojstra...

Ko je bil motiv pobarvan, se je pa ustavilo... nekako nisem vajena delati voščilnic s temi štampiljkami in mi je postavitev delala ogromne preglavice :(, zato sem jo "postavila v kot".

Pa sem se je lotila včeraj zvečer še enkrat (jo namreč še danes rabim) in jo sestavila približno na polovico, danes sem jo pa dokončala.

In tako zgleda to čudo:Pri barvanju motiva sem uporabila tudi bleščice. Motiv sem izrezala in ga s 3D trakom prilepila na "pohroščkan" in z nestiji izrezan krog. Za barvenje le tega sem uporabila distress ink blazinico.
Ja, pa tudi nove štance sem uporabila - meni so te retro flower zelo všeč. Ozadje sem sestavila iz papirčkov K&Co, čipke in razcepk. Robove papirjev sem pa kar z brusnim papirjem obdelala - se mi zdi, da zgleda čisto drugače kot pa, če bi pustila oster rob... Vse skupaj sem potem nalepila na barvni karton in ......tamtaratam..... moja prva WOJ je končana.

Takole, zdaj pa še hitiv v trgovino po eno bomboniero ali šopek vrtnic in zvečer lahko nesem darilo slavljenki :)

Uporabljeno:
barvni karton za osnovo, papir K&Co, odtis WOJ štampiljke, šablone nestabillities, cuttlebug, izsekovalniki - štance, razcepke, čipka, 3D trak, montažni lepilni trak.

Spet sladko....

2009-06-19T14:52:00.006+02:00

...in sicer torta za rojstni dan mojemu dragemu.
Sicer preprosta torta iz biskvitnega testa, polnjena z jogurtovo kremo (super osvežilna zadeva in seveda ne presladka ;) ).
Okrasila sem jo z maso "massa bianca". Lahko rečem, da je ta masa zelo ponucna in čeprav je pregrešno draga, jo bom še kupila. Pa tudi po okusu je dosti manj sladka, kot "domača tična"; kalorije pa...uf, da o tem ne zgubljamo besed - več kot preveč.
Naslednja "sladka" stvar pa je voščilnica. Je bila prijateljici ideja z boni tako všeč, da je želela nekaj podobnega za sestro... Seveda, ker je šlo za voščilnico ženski, sem zajadrala bolj v "cvetne" vode :)

Pa še nekaj, da bi bilo življenje sladko.... Slika namesto voščilnice ob poroki. Hvala Zlati ribici za poslane vzorčke. Seveda sem bila zelo vesela, da sem našla pravi motiv.

s kuverto za denartako pa sem sliko aranžirala
Motiv sem izdelala v tehniki iris folding.

Lepo se imejte! :)