M a r i č k a

Suzy mi je včeraj podarila dve nagradici prijateljstva, katerih sem bila seveda zelo vesela. In ker prijateljev ni nikoli dovolj, z veseljem pošiljam nagradici naprej; tudi blogerkam, ki so nagrado že prejele - pa saj sploh ni važno, s katere strani pride prijateljstvo, ne ?! Anja (da jo spet malo podrezam k pisanju bloga :) Marna Mojcej Alenka Sonja Jana Kokica Barbi Marika Bojamoja DIDI DODO in seveda pošiljam nagradici tudi nazaj k Suzy in tudi ostalim, ki jih nisem omenila. Navsezadnje, krog prijateljev ni nikoli prevelik! :) Pa še nekaj o teglcu rož. Že v prejšnji objavi sem se pohvalila, da sem dobila bombonček od Kokice . Ker sem kot mali otrok, sem morala nekaj sladkorčkov takoj uporabiti: Pa še slikica s čestiko oz. željami: Čestitko sem že oddala in prejemnica je je bila vesela - mogoče tudi zato, ker te rož'ce ne potrebujejo prav nobene nege :) Uporabljeno: barvni karton za osnovo, dizajnerski papir, rožice iz filca in papirja, razcepke, svilen trakec, tapete, čipkas

Včasih pride dan, ko mi je vse napoti...še sama sebe se takrat najraje izogibam :(. In eden takšnih dnevov je bil danes; slaba volja v službi, ko mi ni šlo nič od rok, rahel spor s hčerko, ki me zadnje čase lahko spravi v slabo voljo prav vsako minuto, vročina zunaj, ki niti dihati ne pusti.... Ko sem prišla domov, me je v nabiralniku čakalo kup reklam, ki jih moram nesti (seveda poleg nakupa v dveh vrečkah) po 45 stopnicah v zadnje nadstropje bloka, kjer se nahaja naše malo gnezdece. Si predstavljate, kako je hoditi po stopnicah v bloku, ki ima del steklene strehe in sonce na vso moč pripeka???? Ko sem končno prisopihala na vrh, sem zagledala veliko rumeno kuverto, kako se nemočna naslanja na vrata našega stanovanja. Nič mi ni bilo več vroče, pa tudi noge so dobile lahkotnejši korak, saj sem vedela, kaj je prišlo; bombooooončeeeek :))))))))))) Slaba volja je izginila, kot da bi jo posesal vakuum :) Kokica, en velik objem v zahvalo! Sliko sem si sposodila kar pri Kokici ;) Zdaj pa še

Včeraj sem bila spet na mini fešti. Sodelavka je praznovala jubilej - kateri, se menda za žensko ne pove ;) V ožjem krogu sodelavk/prijateljic smo bile povabljene na kosilo oz. bolje rečeno na prijetno preživet popoldan; popoldan poln smeha, veselja in solz - seveda solz od smeha :))))). V ta namen sem naredila šopek iz bombonov in lizalk. Postopek izdelave šopka sem objavila tukaj . Seveda je primerno, da dobi slavljenka tudi voščilnico. Spet sem se igrala s papirnim filigranom - quillingom. Žal sem narobe skombinirala barve. Sem prepričana, da bi bil izdelek dosti lepši, če bi bila gospodična s parasolom sestavljena v več odtenkih ene barve, vendar je tako, da moja skromna zbirka trakcev ne premore okoli 150 trakcev ene barve v različnih odtenkih :(. Kakorkoli že, odločila sem se, da gospodično oblečem v odtenke roza in vijolične barve. Parasol sem namenoma naredila v drugačnih - svetlejših barvnih odtenkih, pravtako sem se odločila, da naredim obrobe na ovratniku in rokavih bele. Ko

Potrebujemo: Zavite bombone in/ali lizalke, cvetličarsko žico, cvetličarsko gobo, darilni papir zelene barve, darilni papir ali krep papir poljubne barve, karton, papirnati podstavek-prtiček za torte, izsekančke (po želji), kepo umetne trave - laski, dodatki po želji (suho cvetje, suhe trave....) svileni trak, pištolo in palčke za vroče lepljenje. Bombone in lizalke najprej ovijemo s cvetličarsko žico. Nekaterim lahko dodamo izsekančke v zeleni barvi. Pripravimo si tudi liste iz zelenega darilnega papirja. Darilni papir narežemo; polovico na približno 10 x 8 cm, polovico pa približno na 8 x 6 cm. Trake preložimo na polovico in s strani odrežemo vogale. Nato položimo skupaj po en velik trak in en majhen ter ju na sredini povežemo z žico. Dobimo nekakšne "metuljčke" na žici. Za osnovo - klobuk šopka lahko uporabimo kupljeno osnovo ali pa jo naredimo sami. Če se odločimo, da jo delamo sami, potrebujemo karton, iz katerega bomo izrezali krog. Izrezan krog zarežemo z ene strani d

Nekaj pisanj nazaj sem pokazala, kakšna vabila sem izdelala za omo in teto ob njunem jubileju. Oma je dopolnila 80 let, teta pa jih bo v kratkem 40. In danes smo se dobili, da skupaj proslavimo in preživimo dan. Srečanje smo začeli s Sv. mašo v cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. Po obredu smo se zapeljali do bližnjenega gostišča, kjer nas je čakalo kosilo. Pred kosilom smo seveda pretočili kar nekaj solz...nekaj jih je bilo ob voščilih, druge pa so "tekle" ob smehu, ko smo poslušali o smešnih in navihanih dogodkih iz omine mladosti. :) Smo danes ugotovili, da smo res"žlahta", saj smo si vsi brisali oči :)))) Moj prispevek k praznovanju - srečanju ni bilo samo izdelovanje vabil ter sama udeležba na srečanju, pač pa sem bila zadolžena tudi za izdelavo torte; pravzaprav dveh tort, saj nas je bilo okoli 60 povabljenih. Naredila sem eno sadno in eno čokoladno. Biskvit za sadno torto sem delala kar po preizkušenem receptu, ki nikoli ne zataji. Pravzaprav je to recept,

Poznate DODO ? Če še ne, naj vam povem, da je to ena fejst punca, ki ljubi vijolično barvo in seveda vse, kar je z vijolično povezano. In rada dela s sivko; verjetno nisem edina, ki se vedno spomnim na DODO, ko vidim grmiček sivke :). V njenem a lbumu se skriva pravi zaklad izdelkov iz tega grmička; od vrečk, deklic, povštrčkov, vse do butar iz lavande . Ko sem prvič videla te butare, je tudi pri meni sivka dobila posebno mesto.... in moja želja je bila, da enkrat poskusim narediti to čudo. Žal na našem koncu sivka ne raste "kot gobe po dežju", zato je šlo malo časa zraven, da sem uspela dobiti vejice cvetov. Zahvaljujem se Darji , ki mi je poslala za tri butarice vejic. Res, da je kar nekaj cvetov pri pošiljanju odpadlo, pa vejice - stebelca so bila malo pomečkana, saj se je naš poštar na vse pretege trudil obloženo kuverto stlačiti v poštni predal. No, nastalo je tole: Ena je že dobila nove lastnike, dve pa še čakata na friziranje :). Za prvič sem kar zadovoljna z izgle